Divji zahod Giorgie Meloni

Spodnji dom italijanskega parlamenta je danes dokončno potrdil zajeten varnostni zakon, ki ga je desničarska vlada Giorgie Meloni februarja sprejela kot dekret. Čeprav sveženj prinaša več polemičnih ukrepov, ki po mnenju kritične javnosti in opozicije­ posegajo v pravico do zbiranja in omejujejo prostor nestrinjanja, je v zadnjih dneh dvignil mnogo­ prahu amandma, ki bi zagotavljal odvetnikom finančno nagrado za vsako uspešno izvedeno repatriacijo migranta.

Donald Trump o Giorgii Meloni: Ni več ista oseba

V členu zakona, ki so ga koalicijske stranke brez posvetovanja s pravno stroko in javne razprave dodale med parlamentarnim postopkom v senatu, je predvidena finančna nagrada za odvetnike, ki pomagajo migrantom pri prostovoljni repatriaciji, a le, če je postopek uspešno zaključen in migrant zapusti Italijo. Ob tem besedilo otežuje tudi izpodbijanje odločit­ve o izgonu, saj migrantom omejuje brezplačno državno pravno pomoč.

Višina »repatriacijskega bonusa« v zakonu ni določena, a glede na dodeljena sredstva in podatke ministrstva za notranje zadeve, po katerih je bilo med letoma 2023 in 2025 prostovoljno repatriiranih okoli 2500 tujih državljanov, so mediji in opozicija izračunali, da bi odvetnik za vsakega repatriiranega migranta prejel dobrih 600 evrov.

Neustaven in v nasprotju z etiko

Zaradi spornega amandmaja so se le mesec dni zatem, ko je Giorgia Meloni na referendumu o reformi sodstva doživela prvi večji poraz od prevzema oblasti, vnovič zaostrili odnosi med vlado in pravno stroko. »Določba je nezdružljiva z ustavo in najosnovnejšimi načeli odvetniške etike,« so pri Zvezi kazenskopravnih odvetniških zbornic zapisali v izjavi za javnost ter dodali, da odvetnik ne sme biti plačan za to, da doseže rezultat, ki si ga želi država, temveč mora svoji stranki pomagati s polno svobodo in neodvisnostjo.

Protesti proti varnostnemu dekretu v središču Rima. FOTO: Gašper Završnik

Z zaskrbljenostjo je sprejemanje varnostnega zakona spremljal tudi Antonello Ciervo, profesor javnega prava na univerzi Unitelma Sapienza v Rimu. »Odvetnik ima poklicno etično obveznost braniti svojo stranko – v postopkih izgona jo brani proti državi. Predstavljajte si, da pride k meni stranka in reče: 'Hočem tožiti tega, ker mi je razbil avto.' Nato me pokliče tisti, ki ga tožimo, in mi ponudi tisoč evrov, če prepričam stranko o opustitvi tožbe. To je institucionalizirana korupcija,« je poudaril za Delo.

Ostre odzive je bilo slišati tudi iz opozicije. »To je sistem nagrajevanja, vreden Divjega zahoda,« je dejal Riccardo Magi iz stranke Več Evrope. Zadržke naj bi prav tako izrazil predsednik republike Sergio Mattarella, ki ima možnost zaradi ustavnih pomislekov vrniti zakon v parlament in s tem vlado stisniti v kot.

Časovna stiska za spremembo člena

Vlada Giorgie Meloni pogosto uporablja uredbe z zakonsko močjo, ki začnejo veljati takoj po sprejetju, a jih mora parlament v 60 dneh pretvoriti v zakon, sicer so razveljavljene. V primeru varnostnega dekreta bi se rok iztekel jutri. Da ne bi ogrozila zakona, se je ob Mattarellovem neodobravanju spornega člena vlada odločila za precej nekonvencionalno potezo: polemični amandma je pustila nespremenjen, takoj po glasovanju v poslanski zbornici pa je ministrski kolegij sprejel ločen dekret, ki spreminja sporni člen. »Raje bi naredili popravke med postopkom, a bi to povzročilo, da bi dekret prenehal veljati,« je pojasnila novinarjem predsednica vlade.

Korektivni dekret naj bi po poročanju medijev določal, da bodo izplačila v višini približno 615 evrov namenjena ne le odvetnikom, temveč tudi drugim strokovnjakom, ki pri repatriaciji pomagajo migrantom, izplačilo nadomestila pa je vezano na zaključek postopka, ne več zgolj na dejanski odhod migranta iz države.

Po besedah Antonella Cierva manever kaže na zmedenost in izgubo kompasa vladajoče koalicije. »Že dejstvo, da so morali tako rekoč skozi dve nočni maratonski seji v parlamentu in pretvoriti dekret v zakon na zadnji možen dan, kaže na veliko težavo in politično šibkost, v kateri je trenutno vlada,« je izpostavil. V opoziciji so opozorili tudi na teptanje institucij. »To je resna zadeva za kakovost parlamentarnega dela, za dostojanstvo parlamenta, pa tudi za kakovost italijanske demokracije,« je dejal poslanec Zavezništva zelenih in levice Nicola Fratoianni.

Protestnica z napisom Aktivizem ni zločin. FOTO: Gašper Završnik

Omejevanje nestrinjanja

V senci spornega amandmaja varnostni zakon uvaja tudi možnost dvanajsturnega preventivnega pridržanja oseb pred protestnimi shodi, če jih oblasti ocenijo za nevarne, ter »kazenski ščit« za policiste, ki bi bili obtoženi nasilnih dejanj pri opravljanju dolžnosti. Vse to, kakor izpostavlja kritična javnost, omejuje pravico do zbiranja.

»Glavna tarča vlade so nestrinjanje, izražanje svojega mnenja, nasprotovanje in udeležba na manifestacijah. Postavljajo vse več ovir in poskušajo s politiko zastraševanja prisiliti ljudi, da sklonijo glavo,« je za Delo dejal upokojenec Giuliano, ki je v četrtek zvečer z nekaj sto protestniki v središču Rima demonstriral proti zakonu.
_______________

/ Foto Delo

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.