Dogovor med ZDA in talibi le eden od prvih korakov na poti do miru

Za Belo hišo bodo z islamisti za pogajalsko mizo morali sesti še predstavniki oblasti v Kabulu.

Objavljeno
29. februar 2020 09.48
Posodobljeno
29. februar 2020 14.55
Mirovni dogovor med ZDA in talibi sta danes podpisala vodja talibske delegacije Abdul Gani Baradar in vodja pogajalcev Bele hiše Zalmay Khalilzad Ibraheem. FOTO: Al Omari/Reuters
Ka. M.
Ka. M.
Po tednu zmanjšanega nasilja in skupno dveh letih pogajanj so ZDA in talibi danes v Dohi podpisali mirovni dogovor, ki utegne Afganistanu prinesti dolgo želeno umiritev razmer.

Oboroženi spopadi so stalnica v Afganistanu od leta 1979, ko so boji potekali med vladajočo Afganistansko komunistično stranko ob podpori Sovjetske zveze in islamisti, ki so jih podpirali ZDA, Savdska Arabija in Pakistan; država pa je vstopila v nov cikel nasilja pred skoraj dvema desetletjema, ko je po 11. septembru 2001 nekdanji ameriški predsednik George Bush mlajši začel tako imenovano vojno zoper terorizem. Ta je v Afganistanu po podatkih Združenih narodov zahtevala več kot sto tisoč življenj.



Podpisu mirovnega dogovora je v katarski prestolnici Doha prisostvoval ameriški državni sekretar Mike Pompeo, v imenu talibov pa je dokument podpisal talibski politični vodja Abdul Gani Baradar. Dogovor vključuje zmanjšanje števila ameriških vojakov v Afganistanu. Njihovo število se bo iz v prihodnjih tednih iz aktualnih približno 13.000 vojakov predvidoma znižalo na 8600, nadaljnji umiki pa bodo pogojeni z uresničevanjem zaveze talibov o zmanjšanju nasilja, navaja tiskovna agencija Reuters.

image
Talibski predstavniki ob prihodu na današnji podpis mirovnega dogovora. FOTO: Giuseppe Cacace/AFP


Kritiki mirovnih pogajanj očitajo ZDA, da s podpisom dogovora talibe legitimizira kot sogovornike. Dogovor med Washingtonom in talibi je sicer le eden od prvih korakov do miru v državi. V prihodnje bodo za pogajalsko mizo s talibani morali sesti še predstavniki oblasti v Kabulu. Aktualni dogovor, denimo, vključuje zahtevo o izpustitvi 5000 talibskih borcev, ki so trenutno zaprti v afganistanskih zaporih, pri čemer pa ni znano, ali bodo afganistanske oblasti pristale na njihovo izpustitev, opozarja Reuters.

Mir v državi prav tako utegne ogroziti spor med vodilnima afganistanskima politikoma – enako kot po predsedniških volitvah leta 2014 se dosedanji predsednik Ašraf Gani in izvršni vodja Afganistana  Abdulah Abdulah prepirata o tem, kdo je zmagovalec volitev, ki so potekale septembra lani. Medtem ko je bil Gani razglašen za zmagovalca volitev, Abdulah izpodbija rezultate zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti.

Afganistan je danes obiskal tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Dogovor pozdravlja tudi Slovenija. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, pripadniki Slovenske vojske ostajajo v Afganistanu. O nadaljnjih korakih se bodo zaveznice, tako kot doslej, odločale skupaj in v sodelovanju z afganistansko vlado.


image
ZDA in talibi so se v Dohi pogajali od leta 2018. FOTO: Ahmad Masood/Reuters


image
Velja upati, da je mir v Afganistanu uresničljiv? Na fotografiji Kabul. FOTO: Wakil Kohsar/AFP