Dokler je skrinja zaprta, vrvenje v njej ni nevarno

V zadnjega pol leta so aretirali več kot šest tisoč aktivistov, a Peking noče slišati tega, kar jim ti želijo povedati. 
Fotografija: Carrie Lam se je kitajskemu predsedniku zahvalila za »skrb in navodila«, pa tudi za »zaupanje in podporo«, ki ji ju izkazuje. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Carrie Lam se je kitajskemu predsedniku zahvalila za »skrb in navodila«, pa tudi za »zaupanje in podporo«, ki ji ju izkazuje. FOTO: AFP

»Čeprav se srečuje s težavami in pritiski, je glavna voditeljica [hongkonške] vlade [Carrie] Lam odločno zastopala načelo 'ena država – dva sistema', upravljala območje v skladu z zakonom in ostala zvesta. V tem zelo težkem položaju ste ogromno naredili,« je dejal kitajski predsednik Xi Jinping, ko se je danes sestal s Carrie Lam.

Hkrati so se nadaljevali neredi v Hongkongu. V nedeljo zvečer so skupine zamaskiranih demonstrantov blokirale trgovinsko četrt Mong Kok in se spopadle s policisti, ki so vanje izstrelili več rafalov solzivca ter jih poskušali razgnati z gumijevkami. Prav brutalno ravnanje pripadnikov posebnih enot je eden od vzrokov za nezadovoljstvo tukajšnjih prebivalcev, ena od zahtev, ki so jo naslovili na Carrie Lam, pa zadeva ustanovitev neodvisne komisije, ki naj bi preverjala, kdaj se pri umirjanju neredov z uporabo nujne sile preseže dovoljena meja.

Xijev komentar, ki se nanaša na delo vodje hongkonške vlade, pomeni, da bo policija delovala tako kot do zdaj, da ne bo varčevala s poprom in solzivcem in da bo aretirala vse, ki bodo presegli mejo dovoljenega. Od sobote pogrešajo Hongkonžana, ki je poskušal prek mostu, ki povezuje Hongkong, Zhuhai in Macao, odpotovati v nekdanjo portugalsko kolonijo. Domnevajo, da ga je aretirala kitajska policija, da bi tako preprečila vsak vpliv demokratsko usmerjenih aktivistov na do zdaj zelo medle zahteve po demokraciji v tem veliko manjšem mestu.


Dvajseta obletnica


Čeprav ima Macao zgolj 670.000 prebivalcev, je ena od opcij vodstva v Pekingu, da bi ga spremenili v alternativo Hongkongu in v nekakšno novo mednarodno finančno središče. Xi bo jutri v to mesto pripotoval na proslavo ob 20. obletnici konca kolonialne oblasti in prehoda pod kitajsko oblast. Ob tej priložnosti bo objavil novo politiko razvoja Macaa. Mesto, ki je bilo do zdaj odvisno od igralnic, bo končno dobilo svojo borzo, na kateri bo prevladoval juan. Kitajskim državnim bankam so naložili, naj pomagajo pri gradnji infrastrukture v Macau. Dva funkcionarja, ki sta do zdaj delala na razvoju borze v Šanghaju, sta se pred kratkim preselila v nekdanjo portugalsko kolonijo, kjer bosta pomagala pri vzpostavljanju tamkajšnjega trga kapitala.

Peking se zaveda, da Macao ne more kar tako prevzeti vloge Hongkonga, a si želi zagotoviti izhod, če bi se razmere v nekdanji britanski koloniji dodatno poslabšale.

»Xi je zelo jasno povedal, da si želi v gospodarstvo Macaa vnesti več raznovrstnosti,« je dejal eden od kitajskih funkcionarjev. »V prihodnje se bodo tukaj osredotočili na turizem in finance, tako da bi Macao prerastel v center, kjer bodo potekala mednarodna zasedanja, in bi imel podobno vlogo kot Singapur.«

Neredi v Hongkongu se nadaljujejo. FOTO: Danish Siddiqui/Reuters
Neredi v Hongkongu se nadaljujejo. FOTO: Danish Siddiqui/Reuters


Gluhi za zahteve aktivistov


Kar zadeva Hongkong, pa je dal Xi prav tako zelo jasno vedeti, da ostaja povsem gluh za zahteve aktivistov in da ga celo prav nič ne boli brutalnost pripadnikov policijskih enot. To 7,5-milijonsko mesto je zanj skrinja, v kateri vrvijo različne ideje in težnje, a vse dokler je ta skrinja pokrita z močnim pokrovom, ki pooseblja kitajsko državno neodvisnost in ozemeljsko celovitost, lahko nezadovoljna mladina demonstrira, kolikor hoče. Carrie Lam se je predsedniku zahvalila za »skrb in navodila«, pa tudi za »zaupanje in podporo«, ki jo izkazuje njej osebno in tudi njenemu timu.

Hongkonški aktivisti so tako dobili potrditev, da vodstvo v Pekingu bistveno bolj upošteva državne interese kot državljane in njihove zahteve. Carrie Lam se je med obiskom v glavnem mestu sestala tudi s premierom Li Keqiangom, ki je opozoril, da Hongkong pestijo do zdaj najhujše finančne težave in da še vedno ni izstopil iz »dileme«, v katero so ga potisnili šestmesečni protesti. Hongkong, ki je dolga leta veljal za »najbolj svobodno gospodarstvo« sveta, je v letošnjem tretjem četrtletju zapadel v recesijo. Vlada je obljubila finančno spodbudo v znesku 3,2 milijarde dolarjev, vendar strokovnjaki opozarjajo, da to ne bo imelo želenega učinka, če se bodo protesti nadaljevali.

Nekdanja angleška kolonija se je razdelila na dva dela. Konec prejšnjega tedna so tako šli na ulice tudi prokitajsko usmerjeni prebivalci, ki so pod zastavami s petimi zlatimi zvezdicami vzklikali gesla v podporo policistom in območni vladi ter žaljivke na račun zamaskiranih demonstrantov v črnih majicah. Aktivisti pa so obljubili, da bodo še naprej protestirali.

Preberite še:

Komentarji: