Dolgoletni zaščitniki so zapustili Trumpa

Kršenje volilne zakonodaje in sumljiv arabski denar.
Objavljeno
14. december 2018 20.57
Posodobljeno
14. december 2018 21.02
Sklad za slovesno prisego Donalda Trumpa so morda na nedovoljen način pomagali napolniti donatorji z Arabskega polotoka. Foto Reuters
Washington – Kopičenje pravnih težav Donalda Trumpa se morda približuje točki, ko tudi brezbrižnost najzvestejših volivcev do njegovega ravnanja ne bo dovolj. Bela hiša se zateka k čedalje bolj čudaški obrambi pred obtožbami­ o kršitvah zakonodaje, v kongresu pa se kažejo prve razpoke na desnici.

Nekdanji Trumpov osebni odvetnik Michael Cohen je bil obsojen na tri leta zapora, ker je pomagal organizirati plačilo ženskama, da ne bi razširjali zgodb o svojih – domnevnih – aferah s Trumpom, kar je kršitev zvezne zakonodaje o financiranju volilnih kampanj. Kaznovan je bil tudi zaradi laganja kongresu o tem, koliko časa si je podjetje newyorškega nepremičninarja prizadevalo zgraditi nebotičnik v Moskvi (globoko v predsedniško kampanjo).

Plačilo ženskama je potrdilo tudi podjetje American Media, lastnik tabloida National Enquire, ki je od Playboyeve zajčice odkupil pravice za objavo zgodbe o aferi, kar je nato zakopal v arhiv. Ameriški predsednik je ostal brez dveh tesnih sodelavcev, ki sta ščitila njegovo podobo. Cohen je dejal, da je konec zvestobe Trumpu in laganja. Po njegovih besedah se je ves čas zavedal kršitev zakonodaje, izvedbo plačil pa naj bi naročil Trump, ker se je bal, da bi razkritji – domnevnih – afer vplivali na razplet volitev. To ameriškega predsednika neposredno vpleta v kriminalno dejanje.


Arabski denar


Tudi Trumpov dolgoletni prijatelj David Pecker, predsednik družbe American Media, je povedal preiskovalcem, da je bil Trump tretja oseba v sobi, ko sta s Cohenom kovala načrt za sporna plačila. To pomeni, da je bil del kriminalne zarote. Bela hiša poskuša prepričati javnost, da je predsednik zaupal svojemu odvetniku in ni vedel, da je to kršitev zakonodaje. Po razlagi ministrstva za pravosodje predsedniku ni mogoče soditi, dokler opravlja funkcijo, toda newyorško tožilstvo bi lahko vložilo obtožnico proti Trumpu, če bi izgubil na volitvah 2020.

K zbiranju črnih oblakov so pripomogli tudi sumi, da naj bi donatorji z Bližnjega vzhoda (Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati) uporabili lažne donatorje in prek njih na nedovoljen način prispevali denar v sklad za Trumpovo slovesno prisego in v njegov superpolitični odbor, prek katerega se financira politična dejavnost. Tako so poskusili kupiti politični vpliv, v sklad za prisego pa se je nateklo rekordnih 107 milijonov dolarjev. Trumpova kampanja je imela pred njegovo izvolitvijo velike težave z zbiranjem denarja, saj je le malokdo verjel v njegovo zmago, zato naj bi zavihal rokave Trumpov tesni prijatelj, finančnik Thomas Barrack, ki je povezan z Bližnjim vzhodom.


Razpoke na desnici


V ozadju posebni preiskovalec Robert Mueller zbira dokaze o tem, ali je bila Trumpova kampanja povezana z – domnevno – ruskim posegom v volitve. Cohen je zatrdil, da ima Mueller veliko informacij ter da predsednik ne govori resnice o povezavah z Rusijo. Tako ni čudno, da ima Bela hiša menda težave pri iskanju novega vodje osebja. Včeraj se je kot možni kandidat pojavil nekdanji guverner New Jerseyja Chris Christie, o položaju menda razmišlja celo predsednikov zet ­Jared Kushner.

Sumi o sprejemanju denarja z Bližnjega vzhoda bodo še poglobili jezo v kongresu, kjer je veliko republikanskih senatorjev zgroženih nad Trumpovim zagovarjanjem savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana po krutem umoru oporečnika Džamala Hašodžija.

Včeraj so soglasno sprejeli resolucijo, s katero so okrivili princa za smrt novinarja, pred tem pa s 56 glasovi proti 41 sprejeli sklep, da ZDA ne smejo več podpirati vojaškega posredovanja Savdske Arabije v Jemnu. Razkol med delom desnice in Belo hišo je daleč od resnih groženj s predčasno odstavitvijo predsednika, a kaže na venenje Trumpovega vpliva.