Domači problem nemškega vodilnega kandidata

Berlin – Vodilni kandidat Evropske ljudske stranke nemškega rodu ima domači problem: mesec dni pred evropskimi volitvami ga pozna le vsak četrti Nemec. Morda zato Manfred Weber nastopa tudi z odmevnim nasprotovanjem ruskemu plinovodu Severni tok 2 in obsodbami trgovinskih groženj ZDA.

Po nedavni raziskavi javnega mnenja YouGov kar 45 odstotkov Nemcev ne pozna kandidatov svojih političnih strank na majskih evropskih volitvah, a je socialdemokratko Katarino Barley vendarle prepoznalo 39 odstotkov vprašanih, 35 odstotkov pa Jörga Meuthna iz nacionalistične Alternative za Nemčijo. Bavarski konservativec Manfred Weber, vodilni kandidat favoritke Evropske ljudske stranke, je s 26 odstotki šele na tretjem mestu. Res je večino političnega življenja preživel v Strasbourgu in Bruslju, a ga kljub številnim nastopom v televizijskih soočenjih in drugje v domovini pozna enako število ljudi kot liberalko Nicolo Beer. Slaba tolažba zanj je, da drugega socialdemokratskega kandidata Uda Bullmanna, ki tudi že dolgo sedi v evropskem parlamentu, poznajo le štirje odstotki vprašanih.

Weber je nedavno predstavil svojih dvanajst obljub za prihodnost Evrope, med njimi boljše varovanje evropskih meja, skupni boj proti terorizmu, debirokratizacijo in digitalizacijo ter skrb za starejše, družine, zdravje in okolje. V razpravi v časopisu Süddeutsche Zeitung pa je večina bralcev vendarle komentirala njegove zadnje napade na ruski plinovod Severni tok 2, pa čeprav ni jasno, ali mu bo to škodilo ali koristilo. Nekatere moti, da je ključne točke programa predstavil v Grčiji in na Poljskem, bolj konservativno naravnani bralci pa so vendarle zaključili, da so alternative slabše, zlasti če bo Weber Turčijo res držal izven EU. Pomanjkanje navdušenja je nekaj udeležencev razprave navedlo k vprašanju, zakaj se ne bi Nemci vsaj enkrat postavili za svojega vodilnega kandidata in ali se spet enkrat kaže »resentiment« do Bavarske in njene CSU.



Bo Weber do volitev povečal svojo prepoznavnost tudi v Nemčiji? Pri CDU/CSU so v soboto v Münstru tudi uradno začeli predvolilno kampanjo, mesto končanja krvave tridesetletne vojne iz sedemnajstega stoletja naj bi poudarilo evropski mirovni projekt. Bo vestfalski duh pomagal tudi Webru? Kot prvi skupni kandidat CDU in CSU na evropskih volitvah je že dosegel veliko in tudi njegova krščanskosocialna unija v evropskih zadevah ni več podobna madžarskemu Fideszu. V Nemčiji pa se že sprašujejo, zakaj v Münstru ob predsednici CDU Annegret Kramp-Karrenbauer in drugih najvidnejših nemških konservativcih ni bilo kanclerke Angele Merkel. Dolgoletna voditeljica naj bi se udeležila le zaključnega predvolilnega srečanja EPP v Münchnu, pa še to le zato, ker bodo tam navzoči tudi nekateri drugi evropski voditelji.
 

Dve muhi na en mah?

Čeprav je Merklova že ob odstopu z vodstva CDU izjavila, da si po zaključku kanclerskega mandata ne bo prizadevala za druge politične položaje, ugibanja o njeni morebitni kandidaturi za predsednico evropske komisije ne potihnejo.

Webrova EPP bo najbrž res zmagala na volitvah, toda ali bo dobila dovolj glasov za njegovo imenovanje? Poleg tega nacionalisti vseh barv dobrih rezultatov ne pričakujejo le na evropskih volitvah, jeseni se nemškim obeta tudi nadaljevanje vzpona v nekaj ključnih vzhodnih deželah. Angela Merkel si za svojo politično dediščino ne more želeti Nemčije in Evrope skrajnih nacionalistov, kaj če bo lahko s selitvijo v Bruselj ubila dve muhi na en mah? Nemški politiki v takšnih primerih radi ponavljajo svojo različico reka, »če bi čebula ne imela če, bi bila bula«, a to še nikoli ni ustavilo kuloarskih ugibanj.