Zakaj so svetovni voditelji Trumpa predlagali za Nobelovo nagrado za mir

Ameriški predsednik Donald Trump ne skriva želje po Nobelovi nagradi za mir. Junija je na družbenem omrežju truth social zapisal, da ne bo dobil nagrade ne glede na to, kaj stori, pa naj bo to posredovanje pri konfliktu med Pakistanom in Indijo ali morebitne zasluge za končanje vojne v Gazi ter Ukrajini, poroča Politico.

Več republikancev in svetovnih voditeljev Trumpa predlaga za Nobelovo nagrado za mir, med njimi izraelski premier Benjamin Netanjahu, armenski premier Nikol Pašinj, ameriški politik Buddy Carter, zunanji minister Ruande Olivier Nduhungirehe in premier Kambodže Hun Manet.

Trump se je v junijski objavi pohvalil, da je pomagal končati več vojn. Dosegel je mirovni sporazum med Demokratično republiko Kongo in Ruando, ustavil konflikt med Pakistanom in Indijo ter Egiptom in Etiopijo. Umiril naj bi tudi domnevni konflikt med Srbijo in Kosovom. Poleg tega je med prvim mandatom posredoval pri sklenitvi Abrahamovih sporazumov med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami – vključno z Marokom, Bahrajnom in Združenimi arabskimi emirati –, zaradi česar ga je Netanjahu predlagal za nagrado za mir. »Ne, ne bom dobil Nobelove nagrade za mir, ne glede na to, kaj storim, vključno z Rusijo/Ukrajino, Izraelom/Iranom, kakorkoli se bo med njimi razpletlo, ampak ljudje vedo in to je edino, kar mi pomeni!« je med drugim zapisal Trump.

Nagrajenca oz. nagrajenko izbere petčlanski Nobelov odbor, ki ga imenuje norveški parlament ali storting. Nobelovo nagrado za mir ne podeljujejo v Stockholmu kot tiste za medicino, kemijo, fiziko, literaturo in ekonomijo, temveč v norveški prestolnici. Odbor bo nagrajenca za mir letos izbral 10. oktobra, uradna podelitev pa vsako leto poteka 10. decembra ob obletnici smrti inženirja in izumitelja Alfreda Nobela. 

Trumpovi »neizmerni dosežki«

Nekateri ameriški kongresniki so Trumpa predlagali zaradi posredovanja med Izraelom in Iranom. Drugi so kot razlog navedli Trumpovo hitro posredovanje med pandemijo, in sicer z operacijo Warp Speed, ki je pospešila razvoj in razdeljevanje cepiva proti covidu. Direktor podjetja Pfizer Albert Bourla je v sredo dejal, da so cepivo razvili zahvaljujoč operaciji, ki jo je ukazal Trump med prvim mandatom, in dejal, da gre za »neizmeren dosežek v javnem zdravstvu, ki je vreden Nobelove nagrade za mir«, navaja Politico. Predlogu se je pridružil tudi republikanski senator Bill Cassidy z objavo na omrežju X.

Trump v drugem mandatu ni več zagovornik cepiv. Ameriški minister za zdravstvo Robert F. Kennedy ml., ki ga je imenoval predsednik, odsvetuje cepljenje proti covidu, organizacijam za razvoj cepiv pa je odvzel finančno podporo več milijonov evrov.

Trumpa je za Nobelovo nagrado nominirala tudi pakistanska vlada za posredovanje pri konfliktu z Indijo. Indijska vlada je na to dejala, da ZDA niso igrale nikakršne vloge pri sporazumom med azijskima državama. Ker indijski premier Narendra Modi Trumpa ni želel nominirati za nagrado, so se odnosi med ZDA in Indijo poslabšali. »Vedno bom Modijev prijatelj,« je v petek sicer dejal Trump in dodal, da imata državi poseben odnos.

Premier Kambodže Manet je avgusta pohvalil Trumpove diplomatske sposobnosti, ko je pomagal doseči mirovni sporazum med Kambodžo in Tajsko, in ga predlagal za nagrado. Predlogu sta se pridružili tudi armenska in azerbajdžanska vlada, ki sta premirje podpisali 8. avgusta v Washingtonu.