Donald Trump s pogozdovanjem nad podnebne spremembe
Republikanci predstavili osnutek zakona, ki naj bi poskrbel za shranjevanje ogljika iz zraka v drevesih.
Odpri galerijo
Donald Trump misli, da bo sajenje dreves ustavilo podnebne spremembe. FOTO: Marcelo Teixeira/Reuters
Z nekaj osnutki zakonov, ki so jih včeraj začeli predstavljati v predstavniškem domu ameriškega kongresa, so republikanci pod pritiskom javnega mnenja posredno vendarle priznali podnebne spremembe in potrebo po ukrepanju proti njim. Toda, kot poroča ABC News, v svojih zakonskih osnutkih ne nalagajo zavez onesnaževalcem, ampak bi radi problem rešili z množičnim sajenjem dreves in z davčnim spodbujanjem nameščanja čistilnih naprav za ogljične izpuste elektrarn.
Med predstavljenimi osnutki najbolj odmeva tako imenovani osnutek zakona o bilijonu dreves (Trillion Trees Act) do leta 2050, ki ga nekateri napačno razumejo in mislijo, da nameravajo bilijon oziroma tisoč milijard dreves do leta 2050 zasaditi v ZDA. To bi bil seveda nerealen cilj, saj zdaj po ocenah strokovnjakov na vsem območju ZDA skupno raste okrog 228 milijard dreves in bi tako morali v tridesetih letih zasaditi štirikrat toliko dreves, kot jih imajo zdaj. Tako ambiciozno ime pa je osnutek zakona dobil zato, ker bodo z njim ZDA formalno podprle tudi mednarodno pobudo Trillion Trees, ki so jo sprožile tri velike naravovarstvene organizacije WWF, Birdlife International in WCS (Wildlife Conservation Society) in jo je podprl tudi letošnji Svetovni gospodarski forum v Davosu.
Ne, republikanski načrti za razogljičenje so veliko skromnejši in pobudnik osnutka zakona o bilijonu dreves, republikanski senator Bruce Westerman je za spletni medij The Hill govoril o 3,3 milijarde zasajenih dreves v ZDA na leto v prihodnjih tridesetih letih, kar naj bi pripomoglo k odstranjevanju ogljika iz ozračja. Toda tudi to ni povsem realen podatek, saj v to številko republikanci vštevajo okrog 2,5 milijarde dreves, ki jih v ZDA že zdaj posadijo vsako leto. Dodatno zasajenih dreves naj bi torej vsako leto bilo le okrog 800 milijonov oziroma skupno v tridesetih letih okrog 24 milijard. Glede na to, da zdaj vsako leto na Zemlji zaradi izsekavanja in uničevanja gozdov izgine okrog deset milijard dreves, ameriški prispevek k razogljičenju, kot si ga predstavljajo republikanci, ne bi bil omembe vreden. »Drevesa sicer res iz ozračja jemljejo ogljik. Toda če hočete ta ogljik trajno shraniti v drevesih, se morate zavezati, da jih boste pustili rasti za vedno,« je na primer skeptičen profesor geofizikalnih znanosti na Univerzi v Chicagu David Archer.
Direktor Centra za podnebje in življenje na Univerzi Columbia Peter B. de Menocal pa je za The Hill dejal, da je sajenje dreves sicer dobra zamisel, »toda to še zdaleč ni dovolj. Najpomembneje bi bilo uvesti plačilo za izpuste ogljika, da bi vsi razumeli, da izpusti za družbo predstavljajo strošek. Preračunano so leta 2017 izpusti toplogrednih plinov Združene države stali okrog 320 milijard ameriških dolarjev, kar je polovica ameriškega vojaškega proračuna.« Drugi strokovnjaki opozarjajo tudi na potrebo po zmanjševanju izpustov, omejevanje izsekavanja gozdov po svetu in vlaganje v obnovljive vire energije.
Poleg pogozdovanja bo v boju proti podnebnim spremembam nujno tudi zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in opuščanje fosilnih goriv. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters
Med predstavljenimi osnutki najbolj odmeva tako imenovani osnutek zakona o bilijonu dreves (Trillion Trees Act) do leta 2050, ki ga nekateri napačno razumejo in mislijo, da nameravajo bilijon oziroma tisoč milijard dreves do leta 2050 zasaditi v ZDA. To bi bil seveda nerealen cilj, saj zdaj po ocenah strokovnjakov na vsem območju ZDA skupno raste okrog 228 milijard dreves in bi tako morali v tridesetih letih zasaditi štirikrat toliko dreves, kot jih imajo zdaj. Tako ambiciozno ime pa je osnutek zakona dobil zato, ker bodo z njim ZDA formalno podprle tudi mednarodno pobudo Trillion Trees, ki so jo sprožile tri velike naravovarstvene organizacije WWF, Birdlife International in WCS (Wildlife Conservation Society) in jo je podprl tudi letošnji Svetovni gospodarski forum v Davosu.
24 milijard dreves v 30 letih ni dovolj
Poleg pogozdovanja bo treba tudi ustaviti izsekavanje gozdov. FOTO: Raphael Alves/AFP
Ne, republikanski načrti za razogljičenje so veliko skromnejši in pobudnik osnutka zakona o bilijonu dreves, republikanski senator Bruce Westerman je za spletni medij The Hill govoril o 3,3 milijarde zasajenih dreves v ZDA na leto v prihodnjih tridesetih letih, kar naj bi pripomoglo k odstranjevanju ogljika iz ozračja. Toda tudi to ni povsem realen podatek, saj v to številko republikanci vštevajo okrog 2,5 milijarde dreves, ki jih v ZDA že zdaj posadijo vsako leto. Dodatno zasajenih dreves naj bi torej vsako leto bilo le okrog 800 milijonov oziroma skupno v tridesetih letih okrog 24 milijard. Glede na to, da zdaj vsako leto na Zemlji zaradi izsekavanja in uničevanja gozdov izgine okrog deset milijard dreves, ameriški prispevek k razogljičenju, kot si ga predstavljajo republikanci, ne bi bil omembe vreden. »Drevesa sicer res iz ozračja jemljejo ogljik. Toda če hočete ta ogljik trajno shraniti v drevesih, se morate zavezati, da jih boste pustili rasti za vedno,« je na primer skeptičen profesor geofizikalnih znanosti na Univerzi v Chicagu David Archer.
Onesnaževalci bi morali plačati
Direktor Centra za podnebje in življenje na Univerzi Columbia Peter B. de Menocal pa je za The Hill dejal, da je sajenje dreves sicer dobra zamisel, »toda to še zdaleč ni dovolj. Najpomembneje bi bilo uvesti plačilo za izpuste ogljika, da bi vsi razumeli, da izpusti za družbo predstavljajo strošek. Preračunano so leta 2017 izpusti toplogrednih plinov Združene države stali okrog 320 milijard ameriških dolarjev, kar je polovica ameriškega vojaškega proračuna.« Drugi strokovnjaki opozarjajo tudi na potrebo po zmanjševanju izpustov, omejevanje izsekavanja gozdov po svetu in vlaganje v obnovljive vire energije.
