
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Okrožno sodišče v japonskem mestu Nara je obsodilo na dosmrtno zaporno kazen 45-letnega Tecujo Jamagamija, ki je 8. julija 2022 s strelom iz doma izdelane pištole ubil nekdanjega premiera Šinza Abeja. Jagamijevo dejanje so ocenili kot »sramotno in izrazito zlonamerno«. Spoznan je bil za krivega po vseh točkah obtožnice. Predsedujoči sodnik je kljub vsemu pripomnil, da so v življenju morilca obstajale »nesrečne okoliščine«.
Jamagami je takoj priznal, da je Abeja ubil s premislekom, da pa je sprva načrtoval atentat na enega od voditeljev Cerkve združitve. Zaradi povezave njegove mame s tem verskim gibanjem so bili on, njegov brat in njegova sestra v vseh pogledih zanemarjeni. Oče je že leta 1984 naredil samomor, mama se je sedem let pozneje posvetila »munističnemu gibanju«.
Cerkvi je skupno podarila več kot 100 milijonov jenov (630.000 dolarjev), ker je ta to od nje neomajno zahtevala. Ena od najbolj spornih dejavnosti Cerkve združitve je bila prav »duhovna prodaja« predmetov, s čimer naj bi verniki reševali duše prednikov. Jamagami se je leta 2002 pridružil vojni mornarici.

Ko je njegova mama neposredno zatem objavila, da je bankrotirala, si je neuspešno poskusil vzeti življenje, zaradi česar je moral zapustiti vojsko. Njegov starejši brat se je ubil leta 2015. Jamagami se je odločil, da bo izvedel atentat na voditelja cerkve, v kateri ni videl nič drugega kot zlo. Sam je izdelal pištolo in strelivo, vendar ni mogel ugotoviti, kdaj bo voditelj cerkve na Japonskem in kje se bo gibal. Ko je nato po televiziji gledal Abejev videonagovor Cerkvi združitve, se je odločil, da bo nekdanji premier njegova tarča s sporočilom. Ustrelil ga je, ko je Abe na ulici Nare lobiral za kandidate LDP pred občinskimi volitvami. Na sojenju je kljub temu trdil, da do Abeja ne čuti sovraštva.
Tožilci so zahtevali dosmrtno ječo, obramba pa je menila, da bi morali zaradi vseh okoliščin Jamagamija obsoditi na največ dvajset let zapora. Atentator je petnajstkrat stopil pred sodnike. Posebno zanimanje za njegov primer je zavladalo, ko je bila na čelo japonske vlade imenovana Sanae Takaiči, ki ima Abeja za političnega in partijskega mentorja ter je obljubila, da bo izvajala njegovo notranjo in zunanjo politiko.
Dodatno se je povečalo ob napovedi predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo 8. februarja. Sanae Takaiči pričakuje, da bo na teh povečala svojo politično moč. V javnosti se je razvila naklonjenost do Jamagamija, tako da se zdaj postavlja vprašanje, kako bo prva ženska na čelu japonske vlade jadrala med čustvi, ki jih je spodbudilo pravkar končano sojenje.
Šinzo Abe je bil najprej na čelu japonske vlade od leta 2006 do 2007, nato se je z drugim mandatom, ki je trajal od leta 2012 do 2020, uvrstil med premiere, ki so najdlje vladali v tej državi. Ker je bil razmeroma uspešen pri uresničevanju svoje vizije »normalne Japonske«, osvobojene senc iz kolonialnega obdobja prve polovice 20. stoletja, so bili redki pozorni na povezave med njegovo družino in verskim gibanjem, ki ga je v Južni Koreji ustanovil Mun San Mjong (po katerem je znan tudi »munizem«).
S Cerkvijo združitve sta bila povezana že Abejev ded in oče, povezava med to versko organizacijo in celotno Liberalnodemokratsko stranko (LDP) je zbujala nezadovoljstvo med številnimi Japonci, ker je bila ta organizacija še najmanj verska. V resnici se je namreč ukvarjala z različnimi interesnimi dejavnostmi. Cerkev je od vernikov pobirala visoke denarne prispevke in z denarnimi transakcijami spretno prepletala protikomunizem, nacionalizem in politično lobiranje.

Znana je tudi po množičnih porokah, ki jih organizira vsako leto, na katerih se hkrati poroči po več tisoč ljudi, s čimer se rešijo posledic izvirnega greha in ustvarijo »osrednji del blagoslovljene družine«. Abe je pritegnil pozornost na svojo povezavo z omenjeno cerkvijo, ko jo je septembra 2021 med eno od omenjenih množičnih porok nagovoril prek videa in tako razkril svojo dejavnost, pa tudi druge sumljive posle »munistov« na Japonskem.
Komentarji