Merklova bi lahko prevzela vlogo odposlanca za pogovore s Putinom

Evropske vlade vse resneje razpravljajo o možnosti, da bi nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi ali bivša nemška kanclerka Angela Merkel prevzela vlogo predstavnika Evropske unije v morebitnih pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, poroča Financial Times. Pobuda prihaja v času, ko se v evropskih prestolnicah krepi pritisk za ponovno odprtje uradnih komunikacijskih kanalov z Moskvo.

Po navedbah virov, seznanjenih z razpravami, bodo zunanji ministri držav članic o možnih kandidatih razpravljali prihodnji teden na srečanju EU na Cipru. Razprave so se okrepile po tem, ko sta tako Washington kot Kijev izrazila podporo temu, da bi Evropa neposredno sodelovala v pogovorih z Rusijo glede vojne v Ukrajini.

Administracija Donalda Trumpa, ki je trenutno močno osredotočena na dogajanje na Bližnjem vzhodu, je evropskim partnerjem sporočila, da ne nasprotuje vzporednim evropskim stikom s Putinom ob ameriško vodenih mirovnih prizadevanjih. Eden od virov je dejal, da se v Washingtonu zavedajo, da dosedanji pristop ne deluje.

EU se boji politične marginalizacije

Bruselj je po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 večinoma prekinil uradne komunikacijske poti z Moskvo, razen občasnih poskusov posameznih evropskih voditeljev. Toda zaradi zastoja v ameriško-ruskih pogovorih – predvsem zaradi nepopustljivih ruskih ozemeljskih zahtev, ki jih Ukrajina zavrača – v EU narašča občutek, da Evropa ostaja ob strani in tvega dogovor, ki bi bil zanjo neugoden.

Poleg Maria Draghija in Angele Merkel so nekatere države predlagale tudi finskega predsednika Alexandra Stubba ter njegovega predhodnika Saulija Niinistöja. FOTO: Petras Malukas/AFP

Prav zato se vse glasneje omenja možnost imenovanja skupnega evropskega odposlanca za pogovore z Rusijo, čeprav med članicami ostajajo velika nesoglasja glede smiselnosti takšne poteze in možnosti za njen uspeh. Mnogi evropski diplomati dvomijo, da bi bil Putin sploh pripravljen resno sodelovati.

Poleg Maria Draghija in Angele Merkel so nekatere države predlagale tudi finskega predsednika Alexandra Stubba ter njegovega predhodnika Saulija Niinistöja.

Predsednik evropskega sveta António Costa je ta mesec izjavil, da se EU pripravlja na »morebitne« pogovore s Putinom. Po navedbah virov razprave med evropskimi prestolnicami že potekajo na več ravneh, formalni pogovori voditeljev EU pa bi lahko sledili na junijskem vrhu.

Zelenski želi močnega evropskega predstavnika

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po telefonskem pogovoru s Costo poudaril, da mora biti Evropa vključena v pogajanja: »Strinjamo se, da mora Evropa sodelovati v pogajanjih. Pomembno je, da ima v tem procesu močan glas in jasno prisotnost.«

V torek je Zelenski sporočil, da se je z ukrajinskim zunanjim ministrom že pogovarjal o možni evropski zastopanosti v prihodnjih pogovorih z Rusijo.

Brezpilotni letalniki so novi gospodarji vojne

Po besedah visokega ukrajinskega uradnika bi si Kijev želel »nekoga, kot je Draghi«, oziroma »močnega aktualnega državnika«, ki bi vodil evropski del pogajanj. Zelenski naj bi o tej temi v prihodnjih dneh govoril tudi z voditelji Francije, Nemčije in Združenega kraljestva.

Draghi kot tehnični diplomat, Merklova bolj kontroverzna izbira

Mario Draghi v evropskih političnih krogih velja za izkušenega in zanesljivega kriznega upravljavca, ki uživa široko spoštovanje znotraj EU. Njegovo tehnokratsko ozadje naj bi bilo po mnenju nekaterih posebej primerno za občutljiva pogajanja z Moskvo.

Merklova medtem ostaja precej bolj razdiralna izbira. Na konferenci v ponedeljek je izrazila obžalovanje, da Evropa ni vključena v pogajanja s Putinom, hkrati pa opozorila, da bi bilo podcenjevanje ruskega predsednika napaka. Dodala je tudi, da Evropa ne sme podcenjevati lastnih sposobnosti.

Na vprašanje, ali bi sama prevzela vlogo pogajalke, je odgovorila, da so za to verjetno primernejši drugi, saj Putin po njenem mnenju resno jemlje predvsem aktivne politične voditelje.

Sedanji nemški kancler Friedrich Merz ni želel komentirati posameznih imen, je pa potrdil, da partnerji v EU o tej temi intenzivno razpravljajo.

V Nemčiji ideja o Merkelovi sicer sproža precej kritik. Del konservativne CDU ji še vedno očita, da je med svojim mandatom povečala energetsko odvisnost Nemčije od Rusije. Eden od poslancev CDU je predlog označil za »nesmiseln«.

Po informacijah iz Moskve naj bi bil Kremelj sicer pripravljen poslušati bolj »konstruktivna« evropska sporočila, vendar ruski sogovorniki ocenjujejo, da Evropa za zdaj ponuja predvsem splošne politične slogane brez konkretnih predlogov. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

Nekateri evropski uradniki opozarjajo, da ima nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö sicer eno redkih delujočih osebnih povezav s Putinom, vendar so odnosi med Rusijo in Finsko po vstopu Helsinkov v Nato izrazito zaostreni.

Po mnenju nekaterih diplomatov bi bil zato morda primernejši kandidat iz države, ki nima neposredne zgodovinske ali geopolitične obremenitve v odnosih z Rusijo – omenjeni sta bili denimo Nizozemska ali Portugalska.

Kaj želi Evropa doseči?

Na srečanju zunanjih ministrov EU naj bi razpravljali tudi o širših vprašanjih prihodnjih odnosov z Rusijo po koncu vojne, evropskih »rdečih linijah« pri morebitnem mirovnem dogovoru in pogojih za začetek kakršnih koli formalnih pogovorov s Kremljem.

Putin je medtem dejal, da je pripravljen govoriti z evropskim predstavnikom, vendar le pod pogojem, da ta o Rusiji ni govoril »grdih stvari«. Kot potencialnega sogovornika je omenil nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, dolgoletnega osebnega prijatelja, vendar so evropske države in Ukrajina to možnost odločno zavrnile.

Tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je prejšnji teden pozdravil evropska prizadevanja za obnovitev komunikacije z Moskvo: »Upamo, da bo prevladal pragmatičen pristop in da bo to imelo dejanski učinek. Putin je za evropske države oddaljen le telefonski klic.«

Strah pred razkritjem evropskih razpok

Kljub temu vse članice EU niso navdušene nad javnimi razpravami o morebitnem evropskem odposlancu. Nekatere vlade se bojijo, da bi lahko to dodatno razgalilo notranje delitve Unije glede Ukrajine in Rusije.

»Takšnih stvari se ne razpravlja javno, preden se jih dejansko izvede,« je opozoril eden od evropskih diplomatov.

Rusija vsiljuje idejo: Če je pokvarjen Zelenski, je pokvarjena vsa Ukrajina

Ukrajina si po navedbah evropskih uradnikov želi, da bi Evropa pritisnila na Putina za takojšnje premirje, ki bi zamrznilo trenutne frontne črte. Toda Rusija je podobne pobude že zavrnila – med drugim tudi poskus francoskih diplomatov februarja letos.

Po informacijah iz Moskve naj bi bil Kremelj sicer pripravljen poslušati bolj »konstruktivna« evropska sporočila, vendar ruski sogovorniki ocenjujejo, da Evropa za zdaj ponuja predvsem splošne politične slogane brez konkretnih predlogov.

Nekateri v Moskvi naj bi celo menili, da bi Rusija raje vodila pogovore neposredno z eno večjo evropsko silo kot pa z EU kot celoto, saj bi skupno evropsko stališče zaradi notranjih kompromisov težko postalo dovolj enotno in odločno.