Državo, ki je postala magnet za bogataše, pretresa korupcija

Mala mediteranska država Malta je v zadnjem desetletju postala pravi magnet za bogate tujce in investitorje. Pod vodstvom nekdanjega premierja Josepha Muscata, ki je oblast prevzel leta 2013, je država izkoristila prednosti članstva v Evropski uniji in vzpostavila poslovno okolje, ki je privabljalo finančne storitve, kriptovalute, spletne igralnice in globalne investicije.

Gospodarski razcvet je prebivalcem prinesel nove vire prihodkov, a hkrati povzročil globoke deformacije v urbanem in političnem okolju. Najbolj očitno je to v delih, kot je Paceville, znano turistično središče na obali, kjer masivna gradnja luksuznih nepremičnin in turističnih objektov spreminja nekoč mirne soseske. Mnogi domačini opozarjajo, da so vplivne gradbene družbe pogosto delovale brez ustreznih dovoljenj, z občasno podporo politike, kar je privedlo do visokih, neestetskih nebotičnikov in pritiskov na infrastrukturo, ki ne dohaja rasti, poroča Politico.

Politična dinamika je bila v novih okoliščinah spremenjena. Po mnenju lokalnih aktivistov in kritikov je v državi vzpostavljen sistem, v katerem so bogastvo in politične povezave pogosto bolj pomembni od zakonodaje. Po podatkih Eurobarometra je več kot 95 odstotkov Maltežanov prepričanih, da je korupcija razširjena, številni škandali pa vplivajo na občutek ljudi, da večina ostaja nekaznovanih.

Po podatkih Eurobarometra je več kot 95 odstotkov Maltežanov prepričanih, da je korupcija razširjena, številni škandali pa vplivajo na občutek ljudi, da večina ostaja nekaznovanih. FOTO: Reuters

Vrhunec problemov predstavlja škandal Vitals. Gre za primer, v katerem so bili nekdanji premier Joseph Muscat, njegov nekdanji šef kabineta Keith Schembri in nekdanji energetski minister Konrad Mizzi, so skupaj z drugimi, obtoženi domnevne malverzacije več sto milijonov evrov pri privatizaciji treh državnih bolnišnic. Posel, ki naj bi omogočil prenovo bolnišnic po modelu zdravstvenega turizma, se je izkazal za prevaro. Bolnišnice so ostale v razsulu, projekt pa je bil označen za »goljufiv že od začetka.«

Sodni postopki, ki so se začeli leta 2024, se vlečejo in so obremenjeni s proceduralnimi zapleti, grožnjami ter političnimi pritiski. Nekateri ključni strokovnjaki se bojijo pričati, medtem ko so policija in pravosodje pod političnimi pritiski. Vzporedni primeri in težave z dokazi dodatno otežujejo proces, ki naj bi bil simbolično prelomnica v boju proti korupciji.

V povezavi z domnevno koruptivnimi posli se omenja tudi Edwarda Scicluna, nekdanjega ministra za finance, trenutno guvernerja centralne banke Malte, ki je bil v eni izmed paralelnih preiskav obtožen prevare in zlorabe položaja, a sam vse očitke zavrača. 

Kritiki opozarjajo, da se pravosodni sistem izkazuje za ranljivega, medtem ko vlada in stranka Labour še vedno uživata podporo med tistimi, ki so imeli od gospodarskega vzpona koristi. Še vedno ostaja vprašanje, ali je mogoče korupcijo, tako globoko zakoreninjeno v politiki in gospodarstvu, res izkoreniniti.

Za Maltežane, državljane malega otoškega naroda s pol milijona prebivalcev, je situacija obenem opozorilo in lekcija; gospodarski vzpon brez močne institucionalne zaščite pravosodja in javnih služb prinaša kratkoročno premožnost, a dolgoročno ogroža stabilnost in zaupanje v državo, še piše Politico.