Džamije na Hrvaškem in v BiH: denar iz Katarja, Saudske Arabije in od vernikov

Denar za džamijo na Reki je iz Katarja, tepihi za zagrebško iz Saudske Arabije. Ta je v BiH financirala gradnjo 150 džamij.
Objavljeno
13. september 2013 18.39
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb – Ko so maja letos slovesno odprli džamijo na Reki, je bilo vprašanje, kdo je financiral gradnjo, v drugem planu. Navsezadnje pa to niti bila nobena skrivnost. Velika večina denarja, nekaj milijonov ameriških dolarjev, je za gradnjo džamije, ki je prvi objekt te vrste ob hrvaški obali nasploh, namenil obmorski emirat oz. država Katar.

»Islamska skupnost na Hrvaškem zelo dobro sodeluje z vsem arabskim in islamskim svetom. Ko je bila dokumentacija za gradnjo islamskega centra na Reki narejena, smo projekt predstavili na različnih naslovih, med drugim tudi ministrstvu za gospodarstvo v Katarju. Ministrstvo je projekt predstavilo emirju katarja šejku Hamadu bin Kalifi al Taniju, ki je dejal – da, projekt bom financiral,« je v enem od pogovorov dejal prvi mož hrvaške islamske skupnosti mufti dr. Aziz Hasanović. Neuradno se je govorilo, da naj bi šlo za pomoč, v višini najmanj 4 milijone ameriških dolarjev, vendar je vsem povsem jasno, da je bilo denarja najbrž precej več.

Sicer pa se je denar za gradnjo na Reki na računu zbiral z vsega sveta; tudi iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine. V BiH je šlo precej denarja kot pomoč pri gradnji (med vojno podrtih) tamkajšnjih džamij, zato so hrvaški muslimani upravičeno pričakovali vzajemno pomoč. »Tudi slovenski muslimani so nakazali denar in zdaj »bomo naredili vse, da jim tudi mi pomagamo pri zbiranju denarja za hram v Ljubljani,« pa je v pogovoru za Delo pred časom dejal Mujo Isić, predsednik islamske skupnosti na Reki, kjer živi približno 10.000 muslimanov, od skupno približno 57.000, kolikor jih živi na Hrvaškem.

V Zagrebu so džamijo postavili v drugi polovici osemdesetih let, veliko večino denarja je dala država, nekaj malega pa je bilo zbranega s prostovoljnimi prispevki. Katar ali Saudska Arabija se takrat še niso omenjali, razen, da je desetine težkih perzijskih preprog z zasebnim letalom v Zagreb poslal kar saudski kralj Fahd, na njih pa še zdaj odmeva molitev Allah Akbar. Velik je Alah.

Sicer pa je bila prva hrvaška džamija že leta 1967 zgrajena v vasici Gunja, na hrvaškem bregu reke Save, na meji z Bosno pri Brčkem. Katarski kapital, ki je sicer znan tudi kot lastnik »arabskega CNN«, televizije Al Jazeera, je navzoč tudi v Bosni in Hercegovini, kjer povsem natančnega podatka o številu džamij niti ni; znan je le menda natančen podatek, da je v Sarajevu natančno 100 džamij.

Kdo je pomagal pri gradnji, ni javno znano, nobena skrivnost pa ni, da imata levji delež pri gradnja novih ali obnovah starih verskih objektov v Bosni in Hercegovini, kjer živi nekaj več kot poldrugi milijon muslimanov, prav Katar in Saudska Arabija. Z denarjem slednje naj bi bilo po nekaterih podatkih zgrajenih kar 150 džamij na ozemlju BiH.

V zgodovini (pa tudi še ne v tako davni zgodovini) pa je z denarjem veliko pomagala Turčija. Navsezadnje je bila prva džamija v Sarajevu, imenovana Cesarska, (ki je bila zgrajena leta 1462 leta, čez osem let pa požgana), obnovljena z turškim denarjem. Korenito jo je namreč leta 1566 dal obnoviti turški osvajalec Sulejman Veličanstveni, ki je poravnal tudi vse stroške. Na drugi strani pa nosi ime saudskega kralja Fahda ena najmogočnejših džamij v Sarajevu, džamija Kralja Fahda, največja džamija na Balkanu, ki lahko sprejme pet tisoč vernikov, širša javnost pa jo pozna kot zbirališče pripadnikov skrajnih najkonservativnejših islamskih krogov, tako imenovanih vahabitov.