Čeprav je na severovzhod Demokratične republike Kongo – predvsem v najbolj prizadeto regijo Ituri – prišlo več urgentnih zdravstvenih ekip, poročila s terena govorijo o hitro naraščajočem številu žrtev okuženih z virusom ebole (bundibugyao). Uradno je bilo do zdaj najmanj 140 smrtnih žrtev, toda pripadniki humanitarnih organizacij se bojijo, da je število žrtev in predvsem okužb zaradi težko dostopnega terena, komaj delujočega zdravstvenega sistema in spopadov med različnimi milicami in kongovskimi vladnimi silami bistveno višje.
Potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v nedeljo razglasila epidemijo ebole na severovzhodu DR Konga in tudi v sosednji Ugandi, so se oglasile številne mednarodne humanitarne organizacije, v katerih so prepričani, da so za – za zdaj – popolnoma nenadzorovano širjenje virusa ebole na enem varnostno in humanitarno ter tudi podnebno najbolj občutljivih območij na svetu zelo odgovorni tudi velikanski rezi v humanitarne proračune. Ti so marsikje po svetu že drastično poslabšali že tako grozljive razmere – denimo v Afganistanu, Libanonu in begunskih taboriščih v Bangladešu, kjer živi 1,3 milijona pripadnikov etnične skupine Rohinga.
Največja luknja v humanitarnih proračunih je nastala zaradi Združenih držav oziroma predsednika Donalda Trumpa, ki je lani spomladi zaustavil večino programov organizacije USAID – ameriški potezi so z zmanjšanjem humanitarne pomoči najbolj ogroženim območjem na svetu zvesto sledili tudi v Združenem kraljestvu, Kanadi in Nemčiji. Toda v primeru Demokratične republike Kongo in predvsem programov za preventivo, nadzor in omejevanje širjenja virusa ebole je bilo najusodnejše prav silovito krčenje humanitarnih in razvojnih programov USAID.
| Svet
Komentarji