EFSF čaka na presojo ustavnega sodišča

Bruselj – Sodelovanje Slovenije pri morebitnem reševanju Irske bo odvisno od tega, kdaj bi iz Dublina poslali prošnjo za pomoč, a tudi, kdaj in kako bo naše ustavno sodišče sklenilo v zvezi z zahtevo za oceno ustavnosti zakona o poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti na evrskem območju, ki jo je konec julija vložila skupina poslancev na čelu z Jožetom Tankom (SDS). V primeru ugodne presoje bi bile odpravljena še zadnja ovira za udeležbo naše države pri pomoči sočlanici v težavah. 

Če bi Irska že v naslednjih dneh zaprosila za pomoč, Slovenija torej še ne bi sodelovala pri jamstvih, s katerimi bi instrument za zagotavljanje finančne stabilnosti v Evropi (EFSF) mobiliziral sredstva na mednarodnem trgu kapitala, saj mora naša država pred dokončno potrditvijo udeležbe v družbi s sedežem v Luksemburgu počakati do presoje ustavnosti. »Slovenija še ni popolnoma na krovu«, je za Delo potrdil prvi mož EFSF Klaus Regling, »vendar je dovolj časa, kajti v primeru prošnje je treba najprej opraviti pogajanja (s prosilko), finančni ministri evrske skupine morajo sprejeti končno odločitev in nam dati mandat, potem pa bo potreben še kak teden ali kaj takega« za priprave. Skratka, po oceni nekdanjega generalnega direktorja za gospodarske in denarne zadeve pri evropski komisiji v Bruslju, bo ves postopek trajal tri do štiri tedne.

»Zelo močno upam, da bo vaše ustavno sodišče dotlej opravilo, kar je treba, ter da bo belgijski kralj podpisal zakon o pristopu države k EFSF«, je ob tem dejal Regling. Slovenija in Belgija sta namreč edini članici evrske skupine, ki doslej še nista dokončno potrdili zaveze o udeležbi v instrumentu, ki lahko s poroštvi mobilizira do 440 milijard evrov za pomoč sočlanicam v stiski. Podpis kralja Alberta II. je zgolj vprašanje časa, če pa Belgija in Slovenija vendarle ne bi zaključili postopka do roka, ko bi EFSF moral ukrepati, »bi verjetno nastal politični problem«. Kajti, operacije reševanja se ne bo udeležila Grčija, ki je sama pod finančno infuzijo EU, pa tudi prosilka ne bo izdajala poroštev, tako da bi za jamstva preostalo le še 14 članic, morebitno nesodelovanje Belgije in Slovenije pa bi zmanjšalo število udeleženk na ducat. A na to možnost v Luksemburgu sploh ne računajo, še posebej se jim zdi pomembno, da postopek zaključi Belgija, ki ima kot predsedujoča članica Unije tudi pomembno politično vlogo.

Udeleženke morebitne reševalne akcije »ne bodo imele nobenih proračunskih stroškov«, je Regling zagotovil v pogovoru z bruseljskimi dopisniki časnikov Delo, Financial Times Deutschland, le Monde, Zürcher Zeitung, De Tijd in l'Echo . EFSF, ki je za akcijo pripravljen že od 4. avgusta letos, bo potrebna sredstva za pomoč članicam evrske skupine v težavah mobiliziral na trgih kapitala, denarja pa ne bo težko zbrati, saj se družba ponaša z najvišjim mednarodnim ratingom (AAA), poleg tega so tuji investitorji že pokazali dokajšnje zanimanje.»Fiskalnih transferjev ne bo«, je ponovil prvi mož EFSF, »razen če prejemnica pomoči ne bi zmogla odplačevati posojil«. A takšna možnost je po mnenju izkušenega evropskega funkcionarja zelo malo verjetna. Tako Mednarodni denarni sklad (IMF) kot Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sta v preteklih tednih objavila študije, ki ugotavljajo, da finančni trgi precenjujejo nevarnost nesolventnosti evropskih držav. Pa tudi sicer je bilo med »več sto programih, ki jih je IMF odobril v preteklih petdesetih letih, zelo zelo malo držav, ki niso vrnile denarja«, je nadaljeval Regling. »Mednje sodijo Sudan ali Liberija, kjer je bila državljanska vojna, ali pa takšne, kjer so zaradi nekaj norih diktatorjev, kot je Zimbabve, imeli hiperinflacijo«, zato »kljub vsem težavam, ki jih imamo ta hip v Evropi, problemi niso primerljivi«.

Klaus Regling je celo prepričan, da je v morebitni reševalni akciji »verjetnost profita veliko višja od nevarnosti izgube«, kajti podobno kot v primeru Grčije, ki so ji sočlanice v Uniji odobrile posojila po tri odstotke višji ceni od tržne - kar pa je za vlado v Atenah še vedno precej ugodneje, kot če bi sama plasirala obveznice na trgih kapitala -, bo tudi EFSF zaračunaval maržo in jo ob koncu operacije nakazal v proračune sodelujočih držav. »To ljudem ni najbolj znano, številni mislijo, da gre za nepovratna sredstva, za fiskalne transferje«. Članice evrske skupine so se že ob ustanovitvi EFSF dogovorile, da bodo postavile drastične pogoje in visoke stroške, zato je razumljivo, zakaj »irska vlada ni navdušena, da bi zaprosila za pomoč«.