Beograd –
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan na dvodnevnem obisku v Srbiji ni skrival, da ga poleg ekonomskih vodijo na Balkan tudi politični cilji. Čeprav je zanikal, da bi Turčija vodila politiko na Balkanu na podlagi religije, vsi dogovori kažejo, da hoče Turčija okrepiti vpliv na nekdanjem območju Otomanskega cesarstva.
Medtem ko se Turčija pripravlja na vojaško posredovanje na severu Sirije, je v Beogradu govoril o nuji miru in stabilnosti na Balkanu.
Srbija in Turčija praznujeta letos 140. obletnico ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosov po osamosvojitvi Srbije izpod Otomanov in 90 let, odkar je srbski kralj
Aleksandar Karađorđević izjavil, da so sovražnosti s Turčijo končane, in napovedal sodelovanje. To se zares močno začenja šele zdaj.
Simbol pa tudi praktični učinek novega delovanja Turčije na Balkanu je odločitev za skupno gradnjo avtoceste Beograd–Sarajevo s Srbijo. Pri polaganju temeljnega kamna je bila navzoča tudi delegacija vlade BiH. Vsi trije predsedniki – turški, srbski in predsednik BiH – so se na srečanju dogovorili za nadaljnje sodelovanje in povezovanje.
Aleksandar Vučić, predsednik Srbije, je za prihodnje leto napovedal možnost skupnega srečanja, na katerem bi poleg Turčije, Srbije in BiH sodelovala še Ruska federacija.
Še bolj kot avtocesta Beograd–Sarajevo je pomemben znak okrepljenega vpliva Turčije prenova ceste Novi Pazar–Tutin na jugu Srbije blizu meje s Kosovom, to je območje Sandžaka, nekdanje turške upravne enote, ki še zdaj nosi to ime; pokrajina je danes razdeljena med Srbijo in Črno goro. Vučić in Erdoğan sta se dogovorila, da bo Turčija v Novem Pazarju odprla svoj generalni konzulat. Po Erdoğanovih besedah »ustvarjajo bošnjaška manjšina v Srbiji na območju Sandžaka in državljani Turčije, ki so po poreklu iz Sandžaka, čustveno povezavo in most prijateljstva med državama«.
Kosovsko vprašanje
Skupni cilj sta dolgoročni mir in stabilnost na Balkanu, »kamor vstopa tudi Turčija«. Vitalnega pomena za to je po besedah turškega predsednika kosovsko vprašanje. Turčija ima sicer povsem drugačno stališče do Kosova kot Srbija, a je Erdoğan dejal, da bo za Turčijo sprejemljiv vsak sporazum, ki ga bosta medsebojno dosegla Beograd in Priština.
Erdoğan je Srbiji zaželel, da uspešno zaključi evropske integracije. S tem bi se vrata v EU odprla tudi za turške investitorje. Podobno je s Kitajsko, ki prav tako vlaga v Srbijo tudi zato, da bi z izvedenimi projekti dobila vstopnico za evropske razpise, ko bo – če bo Srbija postala članica EU. Vučić in Erdoğan sta podpisala tokrat devet medsebojnih sporazumov, med njimi tudi o sodelovanju na varnostnem področju, okvirni vojaški sporazum in memorandum o skupnih policijskih patruljah. Skupne policijske patrulje ima Srbija tudi s Slovenijo – na srbski južni meji že dlje časa pomagajo slovenski policisti pri nadzoru gibanja migrantov.
Po srečanju turškega in srbskega predsednika z delegacijo vlade BiH so vsi izražali zadovoljstvo zaradi dogovorov o izgradnji ceste in železnice, ki bosta bolje povezali Srbijo in BiH, napovedali so nadaljnja srečanja in sodelovanje. V intervjuju za beograjsko
Politiko pa je Erdoğan dejal, da bi se BiH lahko rekonstruirala, kot predlaga bošnjaški politik
Bakir Izetbegović v svoji septembrski programski deklaraciji za prestrukturiranje BiH. Deklaracija odstopa od daytonskega sporazuma, po katerem je BiH urejena zdaj. Srbi in Hrvati jo razumejo kot nevarnost unitarizacije in dominacije bošnjaškega naroda v BiH. »Podpiramo daytonski sporazum kot minimalni kompromis, ki trenutno obstaja za BiH, čeprav ima pomanjkljivosti. Dejstvo je, da v BiH nihče ni povsem zadovoljen. Če želijo daytonski sporazum nadgraditi, bi to moralo biti izvedeno pod nadzorom OZN,« je dejal Erdoğan v intervjuju.
