Poročilo Amnesty international: Uporniki v Etiopiji skupinsko posiljevali otroke

Oboroženi uporniki so med letoma 2020 in 2024 zagrešili izvensodne usmrtitve po hitrem postopku, skupnisko posiljevali ter spolno zasužnjevali ženske in dekleta

Galerija

Fotografija je simbolična. FOTO: arhiv

STA

6. 3. 2026 | 15:48

3:23

A+A-

Oboroženi uporniki v najbolj naseljeni etiopski regiji Oromia so med letoma 2020 in 2024 zagrešili izvensodne usmrtitve po hitrem postopku, izvajali skupinska posilstva ter spolno zasužnjevali ženske in dekleta, je v današnjem poročilu navedla mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International.

V regiji Oromia, ki se razteza prek približno tretjine ozemlja Etiopije, v njej pa živi 40 milijonov ljudi, se vojska že od leta 2018 bori proti uporniški skupini Osvobodilna vojska Oromov (OLA).

Organizacija Amnesty International je v dveh okrožjih te regije opravila intervjuje z zdravstvenimi delavci in desetimi žrtvami spolnega nasilja, od tega jih je bilo sedem v času napadov mladoletnih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Devet jih je spolno napadlo več borcev uporniške skupine, medtem ko je bila ena žrtev nasilja tako s strani etiopskega vojaka kot borcev OLA. Pet so jih uporniki spolno zasužnjili, dve sta zaradi zlorab tudi zanosili, navaja poročilo.

Ženske so izrazile prepričanje, da so jih uporniki posilili kot povračilo za to, da so njihovi možje, bratje in očetje v vladnih silah.

»Ta strahopetna dejanja so bila delno omogočena zaradi komunikacijskega izpada, ki je svet odrezal od nenehnih grozodejstev nad civilisti. Ponavljajoče zlorabe niso le grozljive, temveč bi lahko pomenile vojne zločine,« je dejala regijska direktorica za vzhodno in južno Afriko pri organizaciji Tigere Chagutah.

Dodala je, da so bila grozodejstva storjena v »ozračju nekaznovanosti« in izrazila upanje, da bo poročilo Amnesty International služilo kot opozorilo.

V Etiopiji se sicer trenutno odvija več oboroženih spopadov. V regiji Amhara, drugi najbolj naseljeni regiji te afriške države, se zvezna vojska prav tako spopada z uporniki. V regiji Tigray na severu pa se je leta 2022 končala dveletna državljanska vojna, ki je zahtevala 600.000 življenj. Več sto tisoč ljudi v regiji ostaja razseljenih.

Regionalne oblasti v Tigrayu trdijo, da se zvezne sile kopičijo v okolici regije, kjer so prav tako nameščene sile Tigrajske ljudske osvobodilne fronte (TPLF), kar med lokalnimi prebivalci vzbuja strah pred ponovno vojno.

Premirje je po mirovnem sporazumu, sklenjenem novembra 2022, veljalo skoraj tri leta, novembra lani in januarja letos pa so znova izbruhnili spopadi.

Etiopski premier Abiy Ahmed je v četrtek poudaril, da si država ne želi vojne, in izrazil prepričanje, da je treba težave reševati z dialogom. Glede TPLF pa je dejal, da nekateri ovirajo dialog (...) in niso pripravljeni niti na majhen kompromis.