EU bo mlajšim od 13 let prepovedala dostop do družbenih omrežij

Evropska komisija je danes sprejela predlog akta za otroke (EU KIDS), katerega cilj je izboljšati spletno varnost otrok po vsej Uniji. Predlog platformam družbenih medijev prepoveduje dostop otrokom, mlajšim od 13 let, in določa minimalno starost 15 let za odprtje lastnega računa, s čimer zagotavlja postopen pristop. 

Za zagotavljanje varnosti mladoletnikov na spletu bodo po novem odgovorne spletne platforme, saj akt obrača t. i. dokazno breme; ponudniki storitev bodo morali dokazati, da so njihove storitve primerne za določeno starost in že v zasnovi varne.

Žerjavič: Migracije, vojna in notranje razpoke brez jasnih odgovorov

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je na današnji tiskovni konferenci povedala: »Naši otroci danes uporabljajo najnaprednejše tehnologije, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih. Tehnologije, ki niso bile nikoli zasnovane z mislijo na njihovo dobrobit. Z aktom za otroke obračamo dokazno breme – platforme morajo dokazati, da so varne že v zasnovi. Poleg tega staršem vračamo nadzor in jim zagotavljamo orodja, s katerimi bodo otrokom pomagali pri krmarjenju po varnejšem spletnem svetu.«

Henna Virkkunen, izvršna podpredsednica komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, je dodala: »Z aktom EU KIDS zagotavljamo, da lahko otroci v spletnem okolju uveljavljajo svoje pravice – se učijo, ohranjajo stike in raziskujejo. Staršem prav tako zagotavljamo orodja, s katerimi lahko svoje otroke usmerjajo pri varni uporabi digitalnega sveta. Vse to dosegamo z nenehnim pritiskom na platforme, saj morajo te dokazati, da njihove storitve ne povzročajo škode.«

Slovenija podpira evropski akt za otroke 

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so izrazili zadovoljstvo z napovedjo o pripravi evropskega akta za otroke (EU KIDS), pri čemer še posebej podpirajo usmeritev evropske komisije, da se pomemben del odgovornosti za varnost otrok prenaša na ponudnike digitalnih storitev in platforme. »Načelo, da morajo ponudniki dokazati varnost svojih produktov in storitev, še preden ti dosežejo mladoletne uporabnike, predstavlja pomemben premik v smeri učinkovitejše zaščite otrok pred škodljivimi vsebinami, zasvojljivimi oblikovalskimi praksami, spletnim nasiljem in drugimi tveganji digitalnega okolja,« so zapisali.

Dodali pa so, da je nacionalna medresorska delovna skupina za pripravo osnutka zakona o varstvu otrok v digitalnih okoljih obravnavala tudi vprašanje starostnih omejitev za dostop do družbenih omrežij in drugih digitalnih storitev. Pri tem je kot primerno rešitev za slovensko okolje prepoznala postopni pristop, ki vključuje starostno mejo 15 let za samostojen dostop do družbenih omrežij.

Rončevič za višjo starostno mejo

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino podpira prizadevanja evropske komisije za večjo zaščito otrok in mladostnikov v digitalnem okolju, pri tem pa se zavzema za višjo starostno omejitev, in sicer da bi bila prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij postavljena pri 15 letih, in ne pri 13 letih, kakor predlaga komisija.

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je povedal, da se na ministrstvu zavzemajo, da bi bila prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij postavljena pri 15 letih, in ne pri 13. Fotografija je arhivska. FOTO: Jože Suhadolnik

»Podpiramo prizadevanja evropske komisije za boljšo zaščito otrok in mladostnikov v digitalnem okolju, menimo pa, da je pri zaščiti otrok smiselno narediti še korak dlje. Na ministrstvu se zavzemamo, da bi bila prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij postavljena pri 15 letih, in ne pri 13. Otroci in mladostniki sodijo med najbolj ranljive uporabnike družbenih omrežij, zato je naša odgovornost, da jim zagotovimo čim bolj varno digitalno okolje. Pri tem pa zgolj omejitve niso dovolj. Mlade moramo tudi opolnomočiti za varno, odgovorno in kritično uporabo digitalnih tehnologij,« je v izjavi za javnost zapisal minister Borut Rončević.

Nova pravila za otroke

Predlog zakona EU KIDS določa, da lahko otroci samostojne račune na družbenih omrežjih odprejo šele pri dopolnjenem 15. letu starosti. Za otroke, stare od 13 do manj kot 15 let, predlog uvaja starševski nadzor, ki skrbnikom omogoča ustvarjanje t. i. mini računov; do teh lahko otroci dostopajo prek skrbnikovega računa. To jim omogoča dostop do družbenih omrežij in platform za deljenje videoposnetkov, primernih za njihovo starost.

Poleg tega morajo biti storitve, dostopne prek mini računov, zasnovane z ustreznimi zaščitnimi ukrepi – kot sta omejitev socialnih stikov in omejitev časa pred zaslonom na največ eno uro na dan –, s čimer se priznava vloga skrbnikov pri spodbujanju samostojnega in varnega razvoja otrok v spletnem okolju.

Otroci, stari od treh do manj kot 13 let, ne bodo imeli dostopa do družbenih omrežij, lahko pa bodo prek računov, ki jih bodo upravljajo njihovi skrbniki, dostopali do posebej zasnovanih storitev za deljenje videoposnetkov, prilagojenih otrokom. Fotografija je simbolična. FOTO: Shutterstock

Otroci, stari od treh do manj kot 13 let, nimajo dostopa do družbenih omrežij, lahko pa prek računov, ki jih upravljajo njihovi skrbniki, dostopajo do posebej zasnovanih storitev za deljenje videoposnetkov, prilagojenih otrokom. Za ta namen morajo platforme staršem ali skrbnikom zagotoviti preprosto orodje, s katerim lahko omejijo uporabo naprave odrasle osebe zgolj na takšne storitve, prilagojene otrokom, ko napravo prepustijo otroku, ter omejijo otrokovo izpostavljenost zaslonu na največ eno uro na dan.

Varovalke tudi za mlajše od 18 let

Zakon EU KIDS nalaga številne obveznosti za vse spletne storitve, ki ponujajo storitve družbenih medijev, deljenje videoposnetkov, spletne videoigre, spremljevalce z umetno inteligenco in klepetalnike uporabnikom, mlajšim od 18 let.

Te vključujejo prepoved zasvojljivih funkcij in priporočilnih virov na podlagi profiliranja, ki mladoletnike vlečejo v »zajčje luknje« škodljivih vsebin. Vključuje tudi prepoved neskončnega pomikanja brez točk ustavljanja, nagradnih trikov in potisnih obvestil med spanjem, pa tudi neželenega stika z neznanci. Poleg tega morajo biti spremljevalci z umetno inteligenco in klepetalniki privzeto izklopljeni in ne smejo simulirati medosebnih odnosov na načine, ki ustvarjajo čustveno odvisnost.

Akt za otroke nalaga številne obveznosti za vse spletne storitve, ki ponujajo storitve družbenih medijev, deljenje videoposnetkov, spletne videoigre, spremljevalce z umetno inteligenco in klepetalnike uporabnikom, mlajšim od 18 let. Fotografija je simbolična. FOTO: Shutterstock

Profili mladoletnikov morajo biti privzeto zasebni, z izklopljeno geolokacijo, dostopom do kamere in mikrofona. Spletne storitve morajo mladoletnikom ponujati tudi preproste načine za blokiranje in utišanje uporabnikov, učinkovita orodja za upravljanje časa in varne sisteme priporočil, ki jih lahko mladoletniki nadzorujejo, nastavljajo in ponastavljajo.

Obvezno preverjanje starosti

V skladu z aktom za otroke morajo spletne storitve in trgovine z aplikacijami uporabljati orodja za zagotavljanje starosti. Na primer, lahko uporabljajo aplikacijo EU za preverjanje starosti, ki ne hrani osebnih dokumentov ali biometričnih podatkov, s čimer izpolnjuje najvišje zaščitne ukrepe za ohranjanje zasebnosti. Države članice bodo tesno vključene v vzpostavitev tega ekosistema.

Profili mladoletnikov bodo morali biti privzeto zasebni, z izklopljeno geolokacijo, dostopom do kamere in mikrofona. Fotografija je simbolična. FOTO: Shutterstock

Poleg tega bodo morali ponudniki storitev družbenih medijev in platform za deljenje videoposnetkov opraviti preverjanje starosti, ko uporabnik odpre nov račun. Pri obstoječih računih morajo ponudniki oceniti starost uporabnika na podlagi razumnih približkov (npr. datum ustvarjanja računa, podatki o kreditni kartici).

Za varnost bodo odgovorne spletne platforme

Predlog zakona obrača tudi t. i. dokazno breme, s čimer ponudnikom zelo velikih spletnih platform naloži, da dokažejo, da so njihove storitve varne že po zasnovi. Ponudniki bodo dolžni predložiti načrt skladnosti evropski komisiji in neodvisnemu revizorju, ki mora temeljito oceniti novo storitev, funkcijo ali funkcionalnost. Komisija lahko od ponudnika zahteva, da predlaga korektivne ukrepe, če na podlagi revizorjevega poročila meni, da načrt skladnosti vsebuje kakršne koli pomanjkljivosti.

Zakonodajni predlog je bil predložen evropskemu parlamentu in svetu EU, da bi se začel zakonodajni postopek za njegovo obravnavo in sprejetje. Glede na jasno potrebo po nujnem in celovitem ukrepanju na ravni Unije je ključno, da se akt sprejme hitro, so še sporočili iz evropske komisije.