V Bruslju stavijo na kravji gnoj, kmetje se bojijo, da bo manj hrane

V Bruslju so v odgovor na povišanje cen gnojil predlagali, da kmetje začnejo uporabljati več kravjega gnoja. Zaradi vojne v Iranu in Ukrajini so narasli stroški gnojil, pa tudi energentov in živil. Čeprav so kmetje od odločevalcev v Bruslju pričakovali hitro in učinkovito rešitev, so se pri evropski komisiji osredotočali predvsem na dolgoročni regulativni pristop za večje recikliranje gnoja in kmetijskih odpadkov v gnojila, poroča Politico.

EU namerava osvoboditi svoje gospodarstvo. Tokrat gre zares

Kmetje so »pričakovali odločne ukrepe«, je dejala poslanka evropskega parlamenta Veronika Vrecionová, ki vodi odbor evropskega parlamenta za kmetijstvo. »Načrti in časovnice ne plačujejo računov. Kmetje potrebujejo ukrepe, ne namenov,« je poudarila.

Enako sporočajo tudi kmetijski lobiji. »Evropski kmetje ne morejo čakati na še en dolgoročni načrt, medtem ko proizvodni stroški še naprej rastejo, evropske zmogljivosti za proizvodnjo gnojil pa izginjajo,« je dejal José María Castilla iz ASAJA, največje španske kmetijske organizacije. »Sedanja kriza ni zgolj vprašanje cen, temveč strateške avtonomije, prehranske varnosti in preživetja evropskega kmetijstva,« je povedal.

Visoki stroški za kmete in potrošnike

Evropa večino svojih umetnih gnojil proizvaja sama iz uvoženega zemeljskega plina. Ko so konec februarja zaprli Hormuško ožino, so cene sintetičnih gnojil poskočile. Ključne sestavine za njihovo izdelavo sta amoniak in sečnina, skozi Hormuško ožino pa prepeljejo okoli 20 odstotkov svetovnih zalog. Cene umetnih gnojil so tako narasle za približno 70 odstotkov glede na raven iz leta 2024.

Kritiki opozarjajo, da načrt Evropske komisije nima jasnega proračuna in ne ponuja hitre pomoči kmetom. FOTO: Alice Sacco/Reuters

EU si že dlje časa prizadeva, da ne bi bila več odvisna od gnojil na osnovi zemeljskega plina. Ob zaprtju Hormuške ožine so kmetje, proizvajalci in trgovci spremljali, ali lahko Bruselj v času krize ukrepa hitro.

Po poročanju Politica evropski načrt ponuja le malo pomoči kmetom, ki se borijo z naraščajočimi stroški, pa tudi potrošnikom, ki se bodo prihodnje leto spopadali z visokimi cenami.

Ukrepi brez kratkoročnih rezultatov

Namesto iskanja takojšnje rešitve se Bruselj opira na dolgoročne ukrepe, a se bodo njihovi učinki pokazali šele po več letih. Najhitrejša ukrepa bi bila odprava carin na uvoz zemeljskega plina iz Rusije in Belorusije ter začasna ustavitev davka EU na ogljično intenziven uvoz, vendar oba predstavljata dvorezen meč.

Odprava carin na uvoz gnojil iz Rusije in Belorusije bi sicer pomagala kmetom, a hkrati povečala prihodke Rusije za financiranje vojne v Ukrajini. Evropska komisija zato ohranja carine, uvedene junija lani, da bi zmanjšala odvisnost od Rusije.

Začasna omilitev ogljičnega davka CBAM za uvožena gnojila bi res pocenila gnojila za kmete, a so v Bruslju predlog zavrnili zaradi podnebnih ciljev EU. Namesto tega želi Bruselj ogljični davek še okrepiti.

Skozi Hormuško ožino prepeljejo okoli 20 odstotkov svetovnih zalog amoniaka. FOTO: Reuters

Ker kratkoročnih ukrepov niso sprejeli, se načrt osredotoča na zmanjšanje odvisnosti Evrope od fosilnih gnojil in posveča večjo pozornost naravnim gnojilom, kot je kravji gnoj. Komisija predlaga širšo uporabo predelanega gnoja in bioplinskih ostankov kot alternativnih gnojil. Nekateri poslanci menijo, da je to le del rešitve, drugi pa zahtevajo še bolj odločen odmik od fosilnih gnojil.

Stroške bomo občutili prihodnje leto

Večino načrta so pripravili že pred vojno v Iranu kot odziv na krizo z gnojili, ki se je začela leta 2022. Nova vojna je dodala le nekaj izrednih ukrepov, kot so možnost državne pomoči kmetom in dodatna sredstva za krizni kmetijski sklad EU, vendar konkretni zneski še niso določeni. Kritiki opozarjajo, da načrt nima jasnega proračuna in ne ponuja hitre pomoči kmetom.

Po mnenju analitikov EU trenutno še nima resne krize z gnojili, saj so bila gnojila za to sezono kupljena pred začetkom konflikta. Zato se je komisija odločila za dolgoročni akcijski načrt namesto nujnih kriznih ukrepov. Kljub temu evropska komisija opozarja, da je položaj resen, in želi preprečiti, da bi kmetje v prihodnji sezoni zmanjšali proizvodnjo.