EU želi preprečiti nov primer Madžarske: za nove članice strožja pravila

Evropska komisija pripravlja predloge za reformo širitvenega procesa Evropske unije, s katerimi želi ponovno prevzeti pobudo v razpravi o prihodnjih širitvah in okrepiti varovalke proti nazadovanju na področju demokracije in vladavine prava po vstopu novih držav v Unijo.

Po informacijah Euronewsa komisija pripravlja sveženj predlogov pred oktobrskim vrhom voditeljev EU, na katerem bo ena osrednjih tem prihodnost širitve. Razprava je v zadnjih mesecih dobila nov zagon, saj je Črna gora najbližje članstvu v EU, države članice pa so začele predstavljati lastne zamisli o spremembah pristopnega procesa.

V Bruslju želijo preprečiti, da bi razpravo v celoti narekovale države članice. Tiskovni predstavnik evropske komisije je za Euronews potrdil, da komisija pripravlja predloge in se veseli strateške razprave na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta.

Strožje varovalke po vstopu v EU

Ena ključnih sprememb bo krepitev zaščitnih mehanizmov, ki bi veljali tudi po pristopu nove države k EU. Namen je preprečiti ponovitev primerov, kakršen je Madžarska, kjer je po vstopu v Unijo prišlo do sporov glede spoštovanja načel pravne države.

Komisija preučuje možnosti, kako bi v prihodnje pristopne pogodbe vključile dodatne varovalke, ki bi zagotavljale spoštovanje zavez iz pristopnih pogajanj tudi po članstvu.

Po navedbah virov želi Bruselj hkrati preprečiti, da bi bila prav Črna gora, trenutno najbolj napredna kandidatka, edina država, na kateri bi preizkušali nova pravila.

FOTO: Jure Eržen/Delo

»Če bi to storili samo pri Črni gori, bi lahko izpadlo, kot da je kaznovana zato, ker je bila uspešna,« je za Euronews dejal eden od evropskih uradnikov.

Različni pogledi držav članic

Pet od šestih ustanovnih članic EU predlaga precej strožje sankcije za prihodnje članice v primeru kršitev vladavine prava. Med predlogi so hitra zamrznitev evropskih sredstev in celo začasni odvzem glasovalnih pravic v institucijah EU.

Takšne zamisli pa so naletele na odpor drugih držav članic, ki opozarjajo, da bi lahko posegle v načelo enakopravnosti vseh članic in dejansko ponovno odpirale že sklenjene pristopne pogodbe.

Več podpore imajo manj kontroverzni predlogi, med njimi podaljšanje prehodnih obdobij za uporabo določenih pravil EU. Eden od primerov je možnost, da bi sedanje članice tudi po širitvi začasno omejile dostop delavcem iz novih članic do svojih trgov dela.

Na mizi je tudi predlog, da bi bilo članstvo v evropskem javnem tožilstvu (EPPO) za vse nove članice obvezno. Trenutno v tej instituciji sodeluje 24 od 27 držav članic.

Širitev ostaja politično občutljivo vprašanje

Komisija poleg reforme pristopnega procesa pripravlja tudi širši pregled delovanja EU po prihodnjih širitvah, ki naj bi obravnaval vprašanja proračuna, odločanja in institucionalnega delovanja Unije z več kot 30 članicami.

Ta dokument bi moral biti objavljen že lani, vendar so ga zaradi zapletenosti razprave po začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino preložili.

Razprava o reformah prihaja tudi v občutljivem političnem trenutku pred predsedniškimi volitvami v Franciji prihodnje leto. Eden glavnih favoritov, vodja skrajno desnega tabora Jordan Bardella, je večkrat odločno nasprotoval članstvu Ukrajine v Evropski uniji.

Italijanska princesa, ki bi lahko postala naslednja prva dama Francije

Po ocenah analitikov bi strožje varovalke lahko zmanjšale zadržke držav, ki so tradicionalno bolj skeptične do nadaljnjih širitev, in tako povečale možnosti za ratifikacijo prihodnjih pristopnih pogodb.