Evropa gori: požari višajo zavarovalne premije in praznijo državne proračune

Trije gasilci so umrli v Grčiji, požari pa višajo premije in krepijo pozive ECB k skupni evropski pozavarovalni shemi.

Galerija

Španija FOTO: Umit Bektas/Reuters

R. I.

30. 7. 2026 | 07:06

30. 7. 2026 | 13:23

8:43

A+A-

Spremljajte Delo kot prednostni vir na Googlu

Vročinski val, ki je zajel tudi Slovenijo, opozorila pred povečano požarno ogroženostjo ter obsežni požari po južni Evropi kažejo, kako hitro podnebna tveganja postajajo tudi gospodarska in finančna težava. Ogenj se je približal Bordeauxu in Madridu, med gašenjem požarov v Grčiji so umrli trije gasilci. Pogostejše in dražje naravne nesreče vse bolj preizkušajo sposobnost Evrope, da se zaščiti pred posledicami globalnega segrevanja, poroča Politico.

Zaradi požarov je moralo domove zapustiti več sto tisoč ljudi, uničena so naravna življenjska okolja, ogrožena pa tudi mesta, ki so nekoč veljala za razmeroma varna pred ognjem. Hitro segrevanje planeta bi lahko povzročilo, da nekaterih območij Evrope ne bo več mogoče zavarovati oziroma bodo zavarovanja zanje postala nedosegljivo draga.

Prvič v zgodovini je velesila zahtevala plačilo za čezmejno škodo

Vzpostavitev javno-zasebne pozavarovalne sheme

Evropa je zato pred neprijetno izbiro: vlade lahko gospodinjstva in podjetja zaščitijo pred strmo rastjo zavarovalnih premij, vendar s tem dodatno obremenijo javne finance ali pa vse več ljudi ob požarih, poplavah in neurjih ostane brez ustreznega kritja. Evropska centralna banka in evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine sta zato predlagala vzpostavitev javno-zasebne pozavarovalne sheme na ravni EU ter evropskega sklada za financiranje posledic naravnih nesreč.

Namestnica guvernerja francoske centralne banke Agnès Bénassy-Quéré je opozorila, da vročinski valovi in požari sodijo v širše povečanje števila ekstremnih vremenskih dogodkov, ki povzročajo neposredne stroške gospodinjstvom, podjetjem in državam. Gozdni požari so po besedah predstavnika pozavarovalnice Swiss Re Nikhila da Victorie Loba najhitreje rastoča vremenska nevarnost na svetu, zavarovane izgube zaradi njih pa so se v Evropi od leta 1970 realno povečevale za približno osem do enajst odstotkov na leto.

Kreta, Grčija FOTO: Stringer/Reuters

Stroški bremenijo posameznike in javne proračune

Med letoma 2021 in 2024 so vremenski ekstremi gospodarstvu EU povzročili za več kot 200 milijard evrov škode, kažejo podatki Evropske agencije za okolje. Približno 75 odstotkov škode zaradi naravnih nesreč v Evropi ni zavarovane, zato stroški čedalje pogosteje bremenijo posameznike in javne proračune. Največ zavarovanih izgub povzročajo poplave in neurja, sledijo ekstremna vročina in gozdni požari, poroča Politico.

Posledice so vidne tudi v realnem gospodarstvu. V francoskem departmaju Gironde zaradi požarov približno 130.000 ljudi ni moglo opravljati dela, evakuiranih pa je bilo 13.000 podjetij. Država bo morala poleg obnove in začasnih nadomestil financirati tudi pogozdovanje. Francosko okoljsko ministrstvo ocenjuje, da bi lahko obnova vseh letos pogorelih površin stala milijardo evrov.

Francija FOTO: Ed Jones/AFP

Zavarovalnice se umikajo s tveganih območij

Hkrati zavarovalnice zvišujejo premije, zmanjšujejo kritje in se ponekod umikajo z najbolj tveganih območij. Premije za turistična podjetja na požarno ogroženih območjih Španije so se v zadnjih petih letih po navedbah združenja SKÅL International vsako leto zvišale za 15 odstotkov.

Zavarovanje obalnih nepremičnin v Italiji se je v petih letih do leta 2022 podražilo za 25 odstotkov. V Franciji so se premije stanovanjskih zavarovanj leta 2025 zvišale za 7,8 odstotka, dodatek za podnebne nesreče pa za 66 odstotkov.

Madrid, Španija FOTO: Violeta Santos Moura/Reuters

V nekaterih evropskih mestih je stanovanjsko zavarovanje že težje pridobiti ali pa postaja za gospodinjstva in podjetja predrago. S tem se povečuje vrzel v zavarovalni zaščiti: približno polovica svetovne gospodarske škode zaradi naravnih nesreč lani ni bila zavarovana. Kadar zasebne zavarovalnice stroškov ne morejo ali nočejo prevzeti, morajo kot zadnji porok nastopiti države, kar povečuje javno porabo in dolg ter lahko vpliva tudi na inflacijo, kreditiranje in gospodarsko rast.

Madrid, Španija FOTO: Violeta Santos Moura/Reuters

ECB in evropski zavarovalniški nadzornik zato zagovarjata skupne evropske instrumente za delitev podnebnih tveganj. Ena od možnosti je francoski model, pri katerem je zavarovanje pred nekaterimi podnebnimi nesrečami obvezno, tveganje pa si delijo zavarovalnice in država. Zavarovalnice obenem zahtevajo strožjo preventivo, predvsem omejevanje novih gradenj na območjih z veliko požarno ali poplavno nevarnostjo.

Francija FOTO: Yves Herman/Reuters

Trije gasilci umrli med gašenjem požarov v Grčiji

V Grčiji so med gašenjem gozdnih požarov umrli trije gasilci, poroča BBC. Dva sta izgubila življenje na Kreti, kjer ju je ob hitrem širjenju ognja na območju Retimna ujel požar, tretjega pa so našli nezavestnega v bližini pristaniškega mesta Giteio na jugu Peloponeza.

Močan veter je na Kreti hitro razpihoval plamene in oblasti prisilil k evakuaciji več vasi. »Veter je neverjeten, plameni so bili ogromni,« je za Reuters povedala prebivalka Chrissa Gioukaki.

Požari so izbruhnili tudi na grških otokih Paros in Lezbos ter pri mestu Trifilia. V sosednji Turčiji so morali zaradi ognja v provinci Muğla zapreti glavno cesto med Fethiyem in Antalyo ter evakuirati del bolnišnice.

Zaradi požara ob meji s Portugalsko evakuirali 12 vasi

V Španiji so zaradi novega požara v narodnem parku Arribes del Duero ob meji s Portugalsko evakuirali prebivalce dvanajstih vasi, prebivalcem dveh bližnjih krajev pa naročili, naj ostanejo doma. Po navedbah španskih medijev je moralo območje zapustiti okoli 950 ljudi, dodatnih 300 pa so evakuirali v okolici vasi San Cipriano v severni regiji León.

Španija se trenutno spopada z desetimi požari različnih intenzivnosti. Premier Pedro Sánchez je prebivalce pozval k previdnosti, saj bi se razmere lahko zaradi vročinskega vala, ki naj bi trajal najmanj do nedelje, znova poslabšale.

Razmere zahodno od Madrida so se medtem umirile. Oblasti so preklicale izredne razmere, požari pa se po hladnejši noči ne širijo več. Več deset tisoč prebivalcev Madrida, Toleda, Ávile in Castellóna se je že lahko vrnilo domov, evakuiranih pa ostaja še približno tisoč ljudi. Pod nadzorom je po zadnjih podatkih tudi požar pri kraju Vall d'Uixó severno od Valencie.

Pri Burgohondu v provinci Ávila je zgorelo več kot 43.000 hektarov površin, požar pa velja za največjega doslej zabeleženega v Španiji. Gasilci še vedno utrjujejo približno 180 kilometrov dolg požarni obod, saj zaradi visokih temperatur, nizke vlažnosti in vetra ostaja nevarnost ponovnega izbruha.

Skupno je letos v Španiji zgorelo že več kot 207.000 hektarov. V nekaterih krajih je škoda obsežna: prebivalci so izgubili domove in delovna mesta, lokalne oblasti pa opozarjajo, da bo obnova dolgotrajna in zahtevna.

V Franciji upajo, da bodo dež in nižje temperature omejili požar

Obsežen gozdni požar v departmaju Gironde pri Bordeauxu se ponoči ni razširil in še vedno zajema približno 42.000 hektarov. Nižje temperature in napovedane padavine so okrepile upanje, da bodo gasilci požar omejili in da se bodo evakuirani prebivalci lahko kmalu začeli vračati domov.

Z območja so doslej evakuirali več kot 220.000 prebivalcev in turistov, ogenj pa je uničil okoli 240 domov. Gasilske službe varujejo tudi objekte, povezane s francosko obrambno in vesoljsko industrijo, med njimi tovarne z nevarnimi snovmi za izdelavo raket in izstrelkov.

Medtem so v sredo novi požari izbruhnili tudi drugod po državi. V departmaju Var se z ognjem bori okoli 250 gasilcev, evakuirali pa so približno 700 ljudi. Požari so izbruhnili še v gozdu Fontainebleau južno od Pariza in pri vasi Couchey blizu Dijona, kjer je zgorelo okoli 125 hektarov površin.