Evropa in trgovinske vojne
Možnosti za nove konflikte so tudi na ameriško-evropski fronti.
Odpri galerijo
Če se bo predsednik Trump res boril za pravičnejši globalni sistem, mu bodo ploskali tudi Nemci. FOTO: Reuters
Berlin – Ameriški predsednik Donald Trump je Kitajski pravkar določil 10-odstotne carine na uvoz v vrednosti 200 milijard dolarjev, in če ne bodo pomagale proti tistemu, kar sam vidi kot kitajsko izkoriščanje odprtosti drugih, jih bo dvignil na 25 odstotkov. Peking je odgovoril s protiukrepi, v navzkrižnem ognju svetovnih trgovinskih vojn se je znašla tudi Evropa. Kaj se ji obeta?
Donald Trump še naprej verjame, da država s tako gigantskim primanjkljajem kot njegova ne more izgubiti trgovinske vojne. Najnovejše kazenske carine se pridružujejo prejšnjim, na katere je Peking odgovoril s podobnimi ukrepi. Ameriški predsednik zavrača dejstvo, da bodo v globalno povezanem gospodarstvu trpela številna ameriška podjetja. To se bo šele pokazalo, v münchenskem gospodarskem inštitutu Ifo pa so že ocenjevali kitajske izgube. Gospodarska rast v tej državi se bo zaradi kazenskih carin zmanjšala za od 0,1 do 0,3 odstotka, kar bo ob 6,5-odstotni letni rasti sicer opazen, a zmeren učinek, je minuli teden ocenil Gabriel Felbermayr. Poudaril je, da je Kitajska v minulih letih zmanjšala svojo odvisnost od izvoza.
Trgovinska vojna med gospodarskima gigantoma lahko vendarle pomembno poveča svetovna gospodarska tveganja, okrepljen dolar bi bil grožnja tako državam v razvoju kot bolj zadolženim kitajskim podjetjem, meni prihodnji direktor kielskega gospodarskega inštituta IfW. Evropa bo morda celo lažje zagovarjala svoje interese. »Če bo mogoče prisiliti Kitajsko k popuščanju v okviru Svetovne trgovinske organizacije, lahko Evropa izide iz spora kot velika zmagovalka.« Takšen izid bi bolj povečal konkurenčnost nemških proizvajalcev kot ameriških, verjame münchenski profesor, ki upa, da se je čas, ko je Trump napadal vse trgovinske partnerje hkrati, končal. »Dokler trgovinska vojna poteka predvsem med Washingtonom in Pekingom, je Evropa razmeroma varna.«
Ob težavah kitajskih podjetij bodo evropska morda celo povečala svoj delež na ameriškem trgu, a le, če ne bodo proizvajala za svetovna tržišča, je prepričan Felbermayr. Tistim, ki tako kot Siemens proizvajajo elektronske komponente na Kitajskem, bodo stroški narasli, manjšim evropskim podjetjem z območnimi dobavnimi verigami pa se lahko odprejo nove priložnosti. Galina Kolev iz kölnskega inštituta IW je opozorila na morebitne negativne posledice Trumpove trgovinske politike tudi za nemško gospodarstvo. Zaradi gospodarsko-politične negotovosti vidi nevarnost stagnacije svetovnega gospodarstva, in res se je izvoz nemških podjetij v ZDA v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečal manj kot lani, prav tako na Kitajsko. Trgovinski konflikt dosega nevarne razsežnosti in postavlja pod vprašaj svetovni trgovinski sistem, je ocenila kölnska strokovnjakinja, zato bi bile nujne bilateralne rešitve ali pa globalne z reformo WTO, ki bi obračunala s subvencijami in izkrivljanjem konkurenčnosti prek državnih podjetij.
Če se bo predsednik Donald Trump res boril za pravičnejši globalni sistem, mu bodo ploskali tudi Nemci. Kljub velikemu pomenu izvoza na Kitajsko tej državi tudi sami očitajo neenakopravno obravnavo tujih podjetij in subvencionirano nakupovanje njihovih tehnoloških asov. Toda poznavalci opozarjajo, da bi se ideologija »Najprej Amerika« z izolacionizmom in protekcionizmom krepila tudi brez Trumpa, saj je celo demokratka Hillary Clinton pred zadnjimi volitvami umaknila podporo čezpacifiškemu partnerstvu (TPP), poleg tega se lahko ameriški predsednik spet loti Evrope. Možnosti za konflikt je dovolj. Nemški trgovinski presežek mu je od začetka trn v peti, prav tako vztrajanje pri gradnji ruskega plinovoda Severni tok 2.
Republikanski prvak je še pred kratkim izjavil, da je Evropa enako »bad« kot Kitajska, le da je manjša, ter grozil z ameriškim izstopom iz WTO. V času, ko že izstop Velike Britanije iz EU grozi z gospodarsko škodo tudi stari celini, se vrača še »absolutno možen« ameriški trgovinski sporazum z Veliko Britanijo, kot je Trump izjavil med obiskom v tej državi. Več konservativnih ameriških in britanskih možganskih trustov je pravkar predstavilo tekst trgovinskega sporazuma, ki bi ga morali po njihovem prepričanju v Washingtonu in Londonu samo še podpisati.
Donald Trump še naprej verjame, da država s tako gigantskim primanjkljajem kot njegova ne more izgubiti trgovinske vojne. Najnovejše kazenske carine se pridružujejo prejšnjim, na katere je Peking odgovoril s podobnimi ukrepi. Ameriški predsednik zavrača dejstvo, da bodo v globalno povezanem gospodarstvu trpela številna ameriška podjetja. To se bo šele pokazalo, v münchenskem gospodarskem inštitutu Ifo pa so že ocenjevali kitajske izgube. Gospodarska rast v tej državi se bo zaradi kazenskih carin zmanjšala za od 0,1 do 0,3 odstotka, kar bo ob 6,5-odstotni letni rasti sicer opazen, a zmeren učinek, je minuli teden ocenil Gabriel Felbermayr. Poudaril je, da je Kitajska v minulih letih zmanjšala svojo odvisnost od izvoza.
Trgovinska vojna med gospodarskima gigantoma lahko vendarle pomembno poveča svetovna gospodarska tveganja, okrepljen dolar bi bil grožnja tako državam v razvoju kot bolj zadolženim kitajskim podjetjem, meni prihodnji direktor kielskega gospodarskega inštituta IfW. Evropa bo morda celo lažje zagovarjala svoje interese. »Če bo mogoče prisiliti Kitajsko k popuščanju v okviru Svetovne trgovinske organizacije, lahko Evropa izide iz spora kot velika zmagovalka.« Takšen izid bi bolj povečal konkurenčnost nemških proizvajalcev kot ameriških, verjame münchenski profesor, ki upa, da se je čas, ko je Trump napadal vse trgovinske partnerje hkrati, končal. »Dokler trgovinska vojna poteka predvsem med Washingtonom in Pekingom, je Evropa razmeroma varna.«
Trump: Evropa je enako »bad« kot Kitajska
Ob težavah kitajskih podjetij bodo evropska morda celo povečala svoj delež na ameriškem trgu, a le, če ne bodo proizvajala za svetovna tržišča, je prepričan Felbermayr. Tistim, ki tako kot Siemens proizvajajo elektronske komponente na Kitajskem, bodo stroški narasli, manjšim evropskim podjetjem z območnimi dobavnimi verigami pa se lahko odprejo nove priložnosti. Galina Kolev iz kölnskega inštituta IW je opozorila na morebitne negativne posledice Trumpove trgovinske politike tudi za nemško gospodarstvo. Zaradi gospodarsko-politične negotovosti vidi nevarnost stagnacije svetovnega gospodarstva, in res se je izvoz nemških podjetij v ZDA v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečal manj kot lani, prav tako na Kitajsko. Trgovinski konflikt dosega nevarne razsežnosti in postavlja pod vprašaj svetovni trgovinski sistem, je ocenila kölnska strokovnjakinja, zato bi bile nujne bilateralne rešitve ali pa globalne z reformo WTO, ki bi obračunala s subvencijami in izkrivljanjem konkurenčnosti prek državnih podjetij.
Če se bo predsednik Donald Trump res boril za pravičnejši globalni sistem, mu bodo ploskali tudi Nemci. Kljub velikemu pomenu izvoza na Kitajsko tej državi tudi sami očitajo neenakopravno obravnavo tujih podjetij in subvencionirano nakupovanje njihovih tehnoloških asov. Toda poznavalci opozarjajo, da bi se ideologija »Najprej Amerika« z izolacionizmom in protekcionizmom krepila tudi brez Trumpa, saj je celo demokratka Hillary Clinton pred zadnjimi volitvami umaknila podporo čezpacifiškemu partnerstvu (TPP), poleg tega se lahko ameriški predsednik spet loti Evrope. Možnosti za konflikt je dovolj. Nemški trgovinski presežek mu je od začetka trn v peti, prav tako vztrajanje pri gradnji ruskega plinovoda Severni tok 2.
Republikanski prvak je še pred kratkim izjavil, da je Evropa enako »bad« kot Kitajska, le da je manjša, ter grozil z ameriškim izstopom iz WTO. V času, ko že izstop Velike Britanije iz EU grozi z gospodarsko škodo tudi stari celini, se vrača še »absolutno možen« ameriški trgovinski sporazum z Veliko Britanijo, kot je Trump izjavil med obiskom v tej državi. Več konservativnih ameriških in britanskih možganskih trustov je pravkar predstavilo tekst trgovinskega sporazuma, ki bi ga morali po njihovem prepričanju v Washingtonu in Londonu samo še podpisati.
