Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

»Evropa mora povečati vojaško moč ali pa bo postala plen svetovnih velesil«

General Thierry Burkhard, ki je na čelu francoske vojske od leta 2021, pravi, da je realna vojaška moč zdaj pomembnejša od mehke moči.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in general Thierry Burkhard FOTO: Ludovic Marin/Reuters
Francoski predsednik Emmanuel Macron in general Thierry Burkhard FOTO: Ludovic Marin/Reuters
Ma. J.
29. 8. 2025 | 12:39
29. 8. 2025 | 12:59
5:20

Francoski general Thierry Burkhard je v intervjuju s francoskim časnikom Libération opozoril, da evropske vlade zanikajo pomembnost vojaške moči, ki določa svetovno politiko. Neenotne evropske države se morajo združiti v enotno vojaško silo, predlaga Burkhard, da se bodo lahko postavile ob bok velesilam, kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

»Oslabljena Evropa se lahko že jutri znajde v položaju plena, potem ko je dve stoletji diktirala iz Zahoda,« je dejal Burkhard in dodal, da ne gre le za oborožene sile, temveč za dejstvo, da je realna vojaška moč (hard power) pomembnejša kot mehka moč (soft power).

O šibkosti Evrope sta spregovorila tudi nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi in italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni. Draghi je prejšnji teden dejal, da se mora Evropska unija nehati pretvarjati, da ima lahko status svetovne velesile zgolj kot gospodarska sila in potrošniški trg brez vlaganja v varnost in obrambo, poroča Politico. Melonijeva pa je v sredo Evropsko unijo obtožila, da postaja vse bolj nepomembna na svetovnem odru. »Pripravljeni moramo biti plačati ceno za našo neodvisnost in svobodo,« je dejala.

image_alt
EU-Kitajska: srečanje, ki lahko pripelje do razhoda

Burkard, ki ga bo konec meseca nadomestil general letalstva Fabien Mandon, je bil na čelu francoske vojske od leta 2021. Francoske oborožene sile so pod njegovim vodstvom povečale prisotnost na vzhodu Evrope in postale bolj dejavne pri Natu med pripravami za intenzivno vojskovanje. Burkhard je v zadnjih mesecih sopredsedoval koaliciji voljnih, skupini držav, ki si prizadeva za zagotavljanje varnosti v Ukrajini v primeru sklenitve premirja z Rusijo.

Burkhard je v intervjuju dejal, da svet določajo štirje politični dejavniki: uporaba vojaške sile za reševanje konfliktov, prizadevanja držav, med njimi Kitajske, Rusije, Severne Koreje in Irana, za izzivanje Zahoda, moč informacijskega vojskovanja ter vpliv podnebnih sprememb.

»Alternativni red, ki bo zamenjal Zahodno ureditev, predstavlja večjo grožnjo Evropejcem kot ruski tanki. Če Rusija lahko Evropo zlomi brez oboroženega napada, se bo gotovo odločila za to pot,« je v intervjuju dejal najvišji predstavnik francoske vojske. »Strateška solidarnost, ki združuje evropske države, bo morala biti v prihodnosti zelo, zelo močna,« je opozoril Burkhard in dodal, da v Evropi ni nobene države, ki bi se lahko sama zoperstavila svetovnim velesilam.

Največji izziv za Evropejce je enotnost, predvsem kar se tiče obrambne politike, piše Politico. Odločitev španske vlade, da ne bodo povečali Natove porabe za obrambo na pet odstotkov BDP, je le eden od tovrstnih razhajanj med evropskimi državami. Burkhard ne zanika, da se vidiki razlikujejo, a poziva, da morajo evropske vlade najti skupno rešitev.

Ne gre za vojaško, ampak politično razpravo

Evropski strateški interesi vključujejo ohranitev ukrajinske neodvisnosti, pritisk na evropske države, naj posreduje pri pogajanjih, pa je vse večji. Po srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Aljaski so pogovori o zagotavljanju varnosti v Ukrajini vse glasnejši kljub številnim neodgovorjenim vprašanjem.

Donald Trump in Vladimir Putin pred tiskovno konferenco na Aljaski FOTO: Gavriil Grigorov/Reuters
Donald Trump in Vladimir Putin pred tiskovno konferenco na Aljaski FOTO: Gavriil Grigorov/Reuters

Bela hiša je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim, Emmanuelom Macronom in Friedrichom Merzem izrazila pripravljenost za sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v Ukrajini – domnevno bi prispevala obveščevalna, nadzorna in izvidniška sredstva, poveljevanje in nadzor ter zračno podporo. Za številne evropske države je ameriška podpora pri zagotavljanju varnosti prvi pogoj za nadzorovanje morebitnega premirja v Ukrajini.

ZDA zahtevajo, da Evropejci izrazijo zavezanost k prevzemu odgovornosti, medtem ko so nekatere evropske države pripravljene prevzeti odgovornost le v primeru, da se ZDA prve zavežejo k zagotavljanju varnosti, je pojasnil Burkhard in dodal, da ne gre za vojaško, ampak politično razpravo.

image_alt
Ukrajinski veleposlanik: Sporočila z Aljaske je treba preizkusiti

»Da bi si povrnili zaupanje Ukrajine, moramo jasno pokazati, da smo evropske države – ob morebitni podpori ZDA – pripravljene dati zagotovila, a to pomeni, da moramo sprejeti tudi tveganja,« je dejal Burkhard. Pravila bojevanja ostajajo ključno vprašanje, saj je Kremlin večkrat poudaril, da ne želi evropskih vojaških enot v Ukrajini. Če bi se po premirju zgodil napad, bi evropske sile seveda odgovorile s samoobrambo, je pojasnil Burkhard. Kljub temu da Francija sama nima dovolj orožja za napad ali obrambo proti ruskim silam, Burkhard pravi, da se proti Rusiji ne bi bojevala sama, ampak skupaj z zavezniki Nata.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine