»Evropa pripada Evropejcem«
Moralna vzvišenost lamaističnega poglavarja se je spustila na zemljo, polno kolebanja pri konkretnih vprašanjih.
Odpri galerijo
Dalajlama je že prej govoril o beguncih v Evropi. Pred dvema letoma je izjavil, da nemčija »ne more postati arabska država, ker je Nemčija Nemčija«. FOTO: AFP
Dalajlama je vedno govoril brez dlake na jeziku. To se tudi pričakuje od »živega Bude«, čigar srce je čisto, svetost pa popolnoma človeška. Prav zato je njegov govor v sredo v Malmöju zvenel kot logična uganka. Izjavil je, da se morajo begunci vrniti tja, od koder so prišli, in »znova graditi svojo državo«.
»Evropa pripada Evropejcem,« je dejal dalajlama v mestu, v katero se je skoraj polovica prebivalcev doselila iz kakšne druge države. V Malmöju so najštevilnejša etnična skupina Iračani. »V zadnjem času je veliko beguncev – mnogi prihajajo z Bližnjega vzhoda – pobegnilo v Evropo v strahu za lastno življenje. Dobili so zatočišče in pomoč, vendar bi morala, gledano dolgoročno, prava rešitev obsegati tudi izobraževanje, zlasti za njihove otroke, da bi se lahko ti pozneje vrnili v domovino in jo, ko bo tam zavladal mir, znova zgradili,« je izjavil duhovni vodja tibetanskih budistov, ki je že skoraj 60 let begunec v Indiji.
Tenzin Gyatso, kot se imenuje 14. dalajlama, je bil star štirinajst let, ko je na Tibetu izbruhnil upor proti kitajski komunistični oblasti. Upor so v kali zatrli, on pa se je več tednov prebijal čez zasnežene soteske, da je najprej prispel v Nepal, pozneje v Daramsalo, ki še danes nudi zatočišče njemu in celotni tibetanski vladi v izgnanstvu.
Besede lamaističnega poglavarja so zvenele še posebej kontroverzno zato, ker so bile izgovorjene le tri dni po švedskih parlamentarnih volitvah, na katerih so Švedski demokrati (razglašajo se za nacionalistično stranko in zavzemajo za omejevanje imigracije) dobili do zdaj največ glasov, kar dokazuje, da je imigracija v resnici problem, in to celo v državi z zavidanja vrednimi gospodarskimi parametri.
Ko so udeleženci konference, posvečene odpravljanju revščine, vprašali dalajlamo, kako komentira vzpon skrajnodesničarske stranke, je priznal, da se ni imel časa poglobiti v politične razmere na Švedskem, hkrati je izrazil upanje, da bo ta država še naprej zgled miroljubnosti, napredka in enakopravnosti.
»ZDA ne občudujem zaradi jedrskega orožja, temveč zaradi demokracije in svobode. Upam, da bo tudi Švedska ohranjala te vrednote,« je dejal »živi Buda«. Odzivi na njegovo stališče o Evropi, ki pripada Evropejcem, so si prav toliko nasprotovali, kolikor so si različna stališča evropskih združenj, ko se pripravljajo na volitve. Eni so njegovo stališče odobravali. Hvalili so njegovo »zdravo logiko« in obžalovali, da ni več takšnih politikov, ki bi jasno in glasno povedali, kako je treba ravnati z begunci.
Drugi so bili razočarani. Dalajlamo so razglasili za »prvovrstnega hinavskega pobožnjakarja« ter ga vprašali, kje je bil, ko so prav ti Evropejci bombardirali muslimanske države in jih uničili, hkrati pa so 83-letnemu menihu svetovali, naj bo zgled preostalim beguncem, naj se vrne na Tibet in pomaga pri njegovi obnovi.
Dalajlama je že prej govoril o beguncih v Evropi. V intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung je pred dvema letoma izjavil, da Nemčija »ne more postati arabska država, ker je Nemčija Nemčija«. Čeprav se je že večkrat postavil po robu posplošenemu obsojanju islama, se zdi, da lamaistični duhovnik govori iz globoke podzavesti. Je morda njegov problem imigracija Kitajcev v Tibet, o katerih si želi, da bi jih končno videl, kako se vračajo domov?
Kljub višinski bolezni, ki naj bi bila objektivna ovira za naseljevanje Hanov, večinskega naroda, ki sestavlja več kot 92 odstotkov kitajskega prebivalstva, na »strehi sveta«, ima glavno mesto avtonomne pokrajine Tibet že dolgo vzdevek »mali Sečuan«. Med približno 300.000 prebivalci Lhase je skoraj polovica Netibetancev, priseljencev, zlasti Hanov, predvsem iz sosednje pokrajine Sečuan.
Dalajlama se ne zavzema za uradno odcepitev Tibeta od LR Kitajske, vendar pogosto govori o kulturnem genocidu nad njegovim narodom. Poleg tega zahteva več avtonomije za tibetansko območje znotraj kitajskih meja, in to zato, da bi se ohranili kulturna in etnična identiteta. Torej temu svetovljanskemu menihu ni tuja ideja, da Tibet pripada Tibetancem. Je morda zaradi tega pomislil, da Evropa pripada Evropejcem?
Iz Švedske je dalajlama odpotoval v Nizozemsko, kjer se bo ukvarjal s še enim univerzalnim problemom, ki povezuje vse veroizpovedi in predvsem vse cerkve. V četrtek se je srečal z žrtvami spolnih zlorab, ki so jih zagrešili budistični učitelji. Med skupno dvanajstimi so trije Nizozemci, kar je, kot je slišati, vrh ledene gore, prekrite z nedopustno diskretnostjo, ki skriva nasilneže. Budistični duhovni vodja se je z žrtvami, ki so bile pripravljene pričati o lastnih izkušnjah, srečal prvič. Njegov tajnik Tseten Samdup Chhoekyapa je povedal, da je bil dalajlama zaradi vsega, kar je slišal, »žalosten«, vendar je »vedno pripravljen obsoditi takšno neodgovorno in nemoralno vedenje«. Koliko bosta njegov ugled in prizadevanje za razkritje zlorab pripomogla k temu, da bo iz budistične duhovščine odstranjena vsa ta umazanija, je težko napovedati. Zlasti po vseh moralnih ugankah, ob katerih je »živi Buda« dopustil, da jih vsak rešuje po svoje.
»Evropa pripada Evropejcem,« je dejal dalajlama v mestu, v katero se je skoraj polovica prebivalcev doselila iz kakšne druge države. V Malmöju so najštevilnejša etnična skupina Iračani. »V zadnjem času je veliko beguncev – mnogi prihajajo z Bližnjega vzhoda – pobegnilo v Evropo v strahu za lastno življenje. Dobili so zatočišče in pomoč, vendar bi morala, gledano dolgoročno, prava rešitev obsegati tudi izobraževanje, zlasti za njihove otroke, da bi se lahko ti pozneje vrnili v domovino in jo, ko bo tam zavladal mir, znova zgradili,« je izjavil duhovni vodja tibetanskih budistov, ki je že skoraj 60 let begunec v Indiji.
Nasprotujoči si odzivi
Tenzin Gyatso, kot se imenuje 14. dalajlama, je bil star štirinajst let, ko je na Tibetu izbruhnil upor proti kitajski komunistični oblasti. Upor so v kali zatrli, on pa se je več tednov prebijal čez zasnežene soteske, da je najprej prispel v Nepal, pozneje v Daramsalo, ki še danes nudi zatočišče njemu in celotni tibetanski vladi v izgnanstvu.
Besede lamaističnega poglavarja so zvenele še posebej kontroverzno zato, ker so bile izgovorjene le tri dni po švedskih parlamentarnih volitvah, na katerih so Švedski demokrati (razglašajo se za nacionalistično stranko in zavzemajo za omejevanje imigracije) dobili do zdaj največ glasov, kar dokazuje, da je imigracija v resnici problem, in to celo v državi z zavidanja vrednimi gospodarskimi parametri.
Ko so udeleženci konference, posvečene odpravljanju revščine, vprašali dalajlamo, kako komentira vzpon skrajnodesničarske stranke, je priznal, da se ni imel časa poglobiti v politične razmere na Švedskem, hkrati je izrazil upanje, da bo ta država še naprej zgled miroljubnosti, napredka in enakopravnosti.
»ZDA ne občudujem zaradi jedrskega orožja, temveč zaradi demokracije in svobode. Upam, da bo tudi Švedska ohranjala te vrednote,« je dejal »živi Buda«. Odzivi na njegovo stališče o Evropi, ki pripada Evropejcem, so si prav toliko nasprotovali, kolikor so si različna stališča evropskih združenj, ko se pripravljajo na volitve. Eni so njegovo stališče odobravali. Hvalili so njegovo »zdravo logiko« in obžalovali, da ni več takšnih politikov, ki bi jasno in glasno povedali, kako je treba ravnati z begunci.
Drugi so bili razočarani. Dalajlamo so razglasili za »prvovrstnega hinavskega pobožnjakarja« ter ga vprašali, kje je bil, ko so prav ti Evropejci bombardirali muslimanske države in jih uničili, hkrati pa so 83-letnemu menihu svetovali, naj bo zgled preostalim beguncem, naj se vrne na Tibet in pomaga pri njegovi obnovi.
Iz Švedske je dalajlama odpotoval v Nizozemsko, kjer se bo ukvarjal s še enim univerzalnim problemom, ki povezuje vse veroizpovedi in predvsem vse cerkve. FOTO: AFP
Dalajlama je že prej govoril o beguncih v Evropi. V intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung je pred dvema letoma izjavil, da Nemčija »ne more postati arabska država, ker je Nemčija Nemčija«. Čeprav se je že večkrat postavil po robu posplošenemu obsojanju islama, se zdi, da lamaistični duhovnik govori iz globoke podzavesti. Je morda njegov problem imigracija Kitajcev v Tibet, o katerih si želi, da bi jih končno videl, kako se vračajo domov?
Kljub višinski bolezni, ki naj bi bila objektivna ovira za naseljevanje Hanov, večinskega naroda, ki sestavlja več kot 92 odstotkov kitajskega prebivalstva, na »strehi sveta«, ima glavno mesto avtonomne pokrajine Tibet že dolgo vzdevek »mali Sečuan«. Med približno 300.000 prebivalci Lhase je skoraj polovica Netibetancev, priseljencev, zlasti Hanov, predvsem iz sosednje pokrajine Sečuan.
Tibet Tibetancem
Dalajlama se ne zavzema za uradno odcepitev Tibeta od LR Kitajske, vendar pogosto govori o kulturnem genocidu nad njegovim narodom. Poleg tega zahteva več avtonomije za tibetansko območje znotraj kitajskih meja, in to zato, da bi se ohranili kulturna in etnična identiteta. Torej temu svetovljanskemu menihu ni tuja ideja, da Tibet pripada Tibetancem. Je morda zaradi tega pomislil, da Evropa pripada Evropejcem?
Tenzin Gyatso je bil star 14 let, ko je na Tibetu izbruhnil upor proti kitajski oblasti.
Do Daramsale, ki mu še danes nudi zatočišče, se je prebijal čez zasnežene soteske.
Zavzema se za uradno odcepitev Tibeta od LR Kitajske.
Do Daramsale, ki mu še danes nudi zatočišče, se je prebijal čez zasnežene soteske.
Zavzema se za uradno odcepitev Tibeta od LR Kitajske.
Iz Švedske je dalajlama odpotoval v Nizozemsko, kjer se bo ukvarjal s še enim univerzalnim problemom, ki povezuje vse veroizpovedi in predvsem vse cerkve. V četrtek se je srečal z žrtvami spolnih zlorab, ki so jih zagrešili budistični učitelji. Med skupno dvanajstimi so trije Nizozemci, kar je, kot je slišati, vrh ledene gore, prekrite z nedopustno diskretnostjo, ki skriva nasilneže. Budistični duhovni vodja se je z žrtvami, ki so bile pripravljene pričati o lastnih izkušnjah, srečal prvič. Njegov tajnik Tseten Samdup Chhoekyapa je povedal, da je bil dalajlama zaradi vsega, kar je slišal, »žalosten«, vendar je »vedno pripravljen obsoditi takšno neodgovorno in nemoralno vedenje«. Koliko bosta njegov ugled in prizadevanje za razkritje zlorab pripomogla k temu, da bo iz budistične duhovščine odstranjena vsa ta umazanija, je težko napovedati. Zlasti po vseh moralnih ugankah, ob katerih je »živi Buda« dopustil, da jih vsak rešuje po svoje.
