Evropa odkriva staro rešitev za nov problem: koze proti milijardam škode

Medtem ko se Francija, Španija in druge evropske države znova spopadajo z obsežnimi gozdnimi požari, se vse več pozornosti usmerja k presenetljivo preprostemu zavezniku – kozam. Kot poroča portal Politico, strokovnjaki opozarjajo, da prihodnosti boja proti požarom ne bodo odločala le gasilska letala in intervencije, temveč predvsem učinkovito preprečevanje njihovega nastanka.

Naravne požarne pregrade

Evropska komisija letos prvič izrecno podpira pašo kot enega od ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Koze, ovce in druge pašne živali z objedanjem grmovja in nizkega rastja zmanjšujejo količino gorljivega materiala ter ustvarjajo naravne požarne pregrade. Raziskave, na katere se sklicuje Politico, kažejo, da je takšno upravljanje krajine v španskih pokrajinah Ekstremadura, Andaluzija in Valencia pomagalo omejevati širjenje požarov.

Nevarnost na vrhuncu, vsi bomo brez piknikov in kurjenja

Težava je, da je pastirstvo vse manj privlačen poklic. Zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč se podeželje zarašča z grmovjem ali enoličnimi gozdovi, ki v sušnih obdobjih hitro zagorijo. Satelitski podatki programa Copernicus potrjujejo, da največji letošnji požari divjajo prav na območjih z obsežnimi neprekinjenimi površinami gozda in grmičevja.

Po besedah Jordija Vendrella iz španske fundacije Pau Costa bi morali države pastirje obravnavati podobno kot gasilce. Namesto da največ denarja namenjajo gašenju že razplamtelih požarov, bi morale več vlagati v preprečevanje njihovega nastanka.

V Kataloniji so ta pristop že povezali s trgom. V projektu Fire Flocks črede pasejo na najbolj ogroženih območjih, kmetje pa mlečne izdelke prodajajo s posebno oznako, ki kupcem sporoča, da z nakupom prispevajo tudi k preprečevanju požarov.

Požari imajo visoko ceno

Paša sama po sebi ne bo ustavila vseh požarov, opozarjajo strokovnjaki. Ob ekstremni vročini in močnem vetru lahko ogenj preskoči tudi očiščena območja. Vseeno je preprečevanje požarov eden ključnih ukrepov v času, ko podnebne spremembe povečujejo pogostost in intenzivnost naravnih nesreč.

Strokovnjaki opozarjajo, da prihodnosti boja proti požarom ne bodo odločala le gasilska letala in intervencije, temveč predvsem učinkovito preprečevanje njihovega nastanka. FOTO: Ed Jones/AFP

Kot piše Politico, požari, ki so letos ogrožali predmestja Bordeauxa in Madrida ter prisilili več sto tisoč ljudi v evakuacijo, razkrivajo še eno posledico segrevanja ozračja: vse dražje in težje dostopno zavarovanje.

Po podatkih Evropske agencije za okolje so vremensko pogojene naravne nesreče med letoma 2021 in 2024 evropskemu gospodarstvu povzročile več kot 200 milijard evrov škode. Obenem približno tri četrtine škode zaradi naravnih nesreč v Evropi sploh ni zavarovane.

Kdo bo plačal škodo?

Zavarovalnice zaradi večjega tveganja zvišujejo premije, ponekod pa se z najbolj izpostavljenih območij celo umikajo. Po ocenah pozavarovalnice Swiss Re se zavarovane izgube zaradi gozdnih požarov v Evropi že desetletja povečujejo za osem do enajst odstotkov na leto.

Prizori ognjene apokalipse: podnebni alarm odmeva z vseh strani (FOTO)

Evropska centralna banka in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine zato predlagata oblikovanje skupnega evropskega sistema pozavarovanja ter sklada za financiranje posledic naravnih nesreč. Tako bi si države lažje razdelile vse večje stroške podnebnih tveganj.

Strokovnjaki in zavarovalnice ob tem poudarjajo enako sporočilo: najcenejša škoda je tista, ki sploh ne nastane. Zato pozivajo k več vlaganjem v preventivo, omejevanju gradnje na najbolj ogroženih območjih in boljšemu upravljanju krajine.

Prav zato zgodba o kozah ni zgolj zanimivost s španskega podeželja. Postaja simbol širšega premisleka o tem, da bo morala Evropa več vlagati v preprečevanje požarov in manj v odpravljanje njihovih posledic.