Evropska bonaca Srbijo prepušča ruskemu vetru
Ko je Bruselj priprl vrata Severni Makedoniji in Albaniji, je Srbija pospešila iskanje novih zaveznikov.
Odpri galerijo
Da se Srbija vse tesneje povezuje z Rusijo, kaže tudi skupna vojaška vaja, na katero so Rusi prejšnji teden pripeljali protiletalski obrambni sistem Triumf. FOTO: Reuters
Srbija, deklarativno na evropski poti, se povezuje na vse strani. Prejšnji teden je njen predsednik Aleksandar Vučić tudi na glas povedal, da je evropska pot le ena od možnih poti, v ognju ima še druga železa. Oktobra so državo obiskali štirje državniki: predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan, le dva dni pozneje premiera Albanije in Severne Makedonije, Edi Rama in Zoran Zaev, nato pa še premier Ruske federacije Dmitrij Medvedjev. Dosežek srečanj pomembno spreminja geopolitični položaj na Balkanu. Kje je v vsem tem EU?
EU je začela pogajanja s Srbijo za vstop v Unijo na začetku leta 2014, kmalu bo od tega minilo šest let. Takrat je bilo omenjeno leto 2020 kot datum vstopa, zdaj pa se to odmika, omenja se leto 2025 ali še pozneje. EU ugotavlja, da Srbija napreduje, a ne dovolj, težava da je tudi nerešen odnos s Kosovom. Srbija to razume kot »zapiranje vrat« Balkanu. K temu jo je po besedah predsednika Vučića še posebno navedla zadnja odločitev EU, da ne bo začela pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
»Ne moremo se zanašati samo na svoje zahodne sosede,« je poudaril Vučić, ki ne drži križem rok glede povezovanja Srbije s svetom. Odkar se je ves bled vrnil iz ZDA, kjer so govorili o Kosovu, je okrepil druge povezave. Ta mesec je z Albanijo in Severno Makedonijo podpisal deklaracijo za »mini schengen«, balkansko unijo, v kateri bo na območju z 12 milijoni prebivalcev do leta 2021 prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. V zvezo nameravajo povabiti tudi Črno goro, BiH in Kosovo, s čimer bi dosegli 20 milijonov prebivalcev.
Prejšnji teden, po obisku ruskega premiera Medvedjeva, je Srbija podpisala tudi sporazum o svobodni trgovini v okviru Evroazijske unije, ki vključuje sedem držav in 185 milijonov prebivalcev pod vodstvom Rusije. Prav tako prejšnji teden je bila v Srbiji rusko-srbska vojaška vaja Slovanski ščit.
Vojaški vaji Slovanski ščit 2019, ki je bila minuli teden na letališču Batajnica pri Beogradu in na poligonu Paraćin, so Vučićevemu režimu naklonjeni mediji vzbudili veliko pozornosti. Dejstvo, da je bil na vaji tudi ruski protiletalski obrambni raketni sistem S-400, naj bi vzbudilo vtis o sodelovanju z Rusijo. Vojska Srbije, ki je zaradi skromnega proračuna zelo odvisna od mednarodnih donacij, je lani dobila dobrih 2,5 milijona evrov donacij iz tujine, od tega 2,375 milijona evrov iz Združenih držav Amerike, Rusija pa sodi med pet najmanjših donatorjev.
Vojska Srbije je med letoma 2012 in 2018 sodelovala v enajstih Natovih vojaških vajah in v kar 98 vojaških vajah s članicami zveze Nato. Upokojeni general vojnega letalstva Sreto Malinović je v pogovoru za spletni portal DW opozoril, da je bil sistem S-400 na omenjeni vaji lahko le maketa, saj Srbija nima poligona, kjer bi takšne rakete lahko preizkusili. Sprašuje se, komu bi sistem koristil, razen politični promociji vladajočih, in opozarja, da država s takšnim početjem izvaža retoriko nestabilnosti, ki Srbijo postavlja v spor s sosedi.
Vojaški vaji Slovanski ščit 2019, ki je bila minuli teden na letališču Batajnica pri Beogradu in na poligonu Paraćin, so Vučićevemu režimu naklonjeni mediji vzbudili veliko pozornosti. Dejstvo, da je bil na vaji tudi ruski protiletalski obrambni raketni sistem S-400, naj bi vzbudilo vtis o sodelovanju z Rusijo. Vojska Srbije, ki je zaradi skromnega proračuna zelo odvisna od mednarodnih donacij, je lani dobila dobrih 2,5 milijona evrov donacij iz tujine, od tega 2,375 milijona evrov iz Združenih držav Amerike, Rusija pa sodi med pet najmanjših donatorjev. Vojska Srbije je med letoma 2012 in 2018 sodelovala v enajstih Natovih vojaških vajah in v kar 98 vojaških vajah s članicami zveze Nato. Upokojeni general vojnega letalstva Sreto Malinović je v pogovoru za spletni portal DW opozoril, da je bil sistem S-400 na omenjeni vaji lahko le maketa, saj Srbija nima poligona, kjer bi takšne rakete lahko preizkusili. Sprašuje se, komu bi sistem koristil, razen politični promociji vladajočih, in opozarja, da država s takšnim početjem izvaža retoriko nestabilnosti, ki Srbijo postavlja v spor s sosedi. N. M.
Gotovo imajo velike sile – Rusija, ZDA, Kitajska in Turčija – velik interes na Balkanu, saj skozenj vstopajo v Evropo. Rusija, ki je razočarana zaradi izgube vpliva v Črni gori, še posebno. Ali Srbija zgolj sporoča EU, naj na Balkanu pohiti, namesto da ga zavrača? Ali pa gre za preusmeritev Srbije in nove geopolitične razmere?
Po besedah Milana Antonijevića, izvršnega direktorja proevropsko usmerjene Ustanove za odprto družbo iz Beograda, je vse našteto pozitivno in ne pomeni nikakršnih spre v naravnanosti Srbije glede EU. »Tudi Nemčija in druge države EU imajo tesne vezi s Turčijo, Kitajsko, Rusijo. Glede vojaškega sodelovanja z Rusijo je treba spomniti, da Srbija veliko bolj sodeluje z Natom, s katerim je podpisala Partnerstvo za mir ter Individualni akcijski načrt IPAP, kot z Rusijo. Res pa je, da Srbija z vsemi novimi povezavami sporoča EU, da ima za prihodnost tudi druge opcije. Pri tem od evropskih integracij ne odstopa,« je dejal.
Srbija sodeluje z Natom torej približno desetkrat bolj kot z Rusijo po vojaški plati, toda, kot je rekel general Jovan Milanović, nekdanji namestnik vodje obveščevalcev v srbski vojski, »samo vaja z Rusi je bila strateška«. Odnosi z Rusijo so za Srbijo sveti. Zakaj?
»To je stoletna neprekinjena povezava dveh narodov, ki je razvidna iz ustanovitve Srbske pravoslavne cerkve pred 800 leti. Državi sta bili v vseh vojnah na isti, zmagovalni strani in nikoli nista bili med sabo v vojni. Tudi če bomo vstopili v EU, ne bomo izgubili simpatije do Rusije. Rusija nas še nikoli ni pustila na cedilu. Naklonjenost do Rusije imamo v genih,« je pojasnil prof. dr. Ilija Kajtez, sociolog s fakultete za mednarodno politiko in varnost v Beogradu. Po njegovih besedah je prav, da Srbija, čakajoč na EU, razvija odnose z drugimi partnerji, predvsem vzhodom, ki pomeni novo realnost za Evropo.
In EU? Mateja Norčič Štamcar, pomočnica vodje delegacije EU v Beogradu, je povedala, da »skupna zunanja in varnostna politika EU zagotavlja dovolj prostora za razvoj dvostranskih odnosov z državami, ki niso članice EU. Od vsake države kandidatke se pričakuje, da se bo v času pogajanj čim bolj približala politiki EU, z dnem vstopa pa se ji mora prilagoditi v popolnosti.«
Dolga pot v EU
EU je začela pogajanja s Srbijo za vstop v Unijo na začetku leta 2014, kmalu bo od tega minilo šest let. Takrat je bilo omenjeno leto 2020 kot datum vstopa, zdaj pa se to odmika, omenja se leto 2025 ali še pozneje. EU ugotavlja, da Srbija napreduje, a ne dovolj, težava da je tudi nerešen odnos s Kosovom. Srbija to razume kot »zapiranje vrat« Balkanu. K temu jo je po besedah predsednika Vučića še posebno navedla zadnja odločitev EU, da ne bo začela pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
»Mini schengen« in vstop v Evroazijsko unijo
»Ne moremo se zanašati samo na svoje zahodne sosede,« je poudaril Vučić, ki ne drži križem rok glede povezovanja Srbije s svetom. Odkar se je ves bled vrnil iz ZDA, kjer so govorili o Kosovu, je okrepil druge povezave. Ta mesec je z Albanijo in Severno Makedonijo podpisal deklaracijo za »mini schengen«, balkansko unijo, v kateri bo na območju z 12 milijoni prebivalcev do leta 2021 prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. V zvezo nameravajo povabiti tudi Črno goro, BiH in Kosovo, s čimer bi dosegli 20 milijonov prebivalcev.
Prejšnji teden, po obisku ruskega premiera Medvedjeva, je Srbija podpisala tudi sporazum o svobodni trgovini v okviru Evroazijske unije, ki vključuje sedem držav in 185 milijonov prebivalcev pod vodstvom Rusije. Prav tako prejšnji teden je bila v Srbiji rusko-srbska vojaška vaja Slovanski ščit.
Ruski predsednik Vladimir Putin in srbski predsednik Aleksandar Vučić sta se srečala že osemnjastkrat. Na fotografiji letošnje srečanje na Kitajskem. FOTO: Reuters
Rusi manjši vojaški donatorji od Američanov
Vojaški vaji Slovanski ščit 2019, ki je bila minuli teden na letališču Batajnica pri Beogradu in na poligonu Paraćin, so Vučićevemu režimu naklonjeni mediji vzbudili veliko pozornosti. Dejstvo, da je bil na vaji tudi ruski protiletalski obrambni raketni sistem S-400, naj bi vzbudilo vtis o sodelovanju z Rusijo. Vojska Srbije, ki je zaradi skromnega proračuna zelo odvisna od mednarodnih donacij, je lani dobila dobrih 2,5 milijona evrov donacij iz tujine, od tega 2,375 milijona evrov iz Združenih držav Amerike, Rusija pa sodi med pet najmanjših donatorjev.
Vojska Srbije je med letoma 2012 in 2018 sodelovala v enajstih Natovih vojaških vajah in v kar 98 vojaških vajah s članicami zveze Nato. Upokojeni general vojnega letalstva Sreto Malinović je v pogovoru za spletni portal DW opozoril, da je bil sistem S-400 na omenjeni vaji lahko le maketa, saj Srbija nima poligona, kjer bi takšne rakete lahko preizkusili. Sprašuje se, komu bi sistem koristil, razen politični promociji vladajočih, in opozarja, da država s takšnim početjem izvaža retoriko nestabilnosti, ki Srbijo postavlja v spor s sosedi.
Rusi manjši vojaški donatorji kot Američani
Vojaški vaji Slovanski ščit 2019, ki je bila minuli teden na letališču Batajnica pri Beogradu in na poligonu Paraćin, so Vučićevemu režimu naklonjeni mediji vzbudili veliko pozornosti. Dejstvo, da je bil na vaji tudi ruski protiletalski obrambni raketni sistem S-400, naj bi vzbudilo vtis o sodelovanju z Rusijo. Vojska Srbije, ki je zaradi skromnega proračuna zelo odvisna od mednarodnih donacij, je lani dobila dobrih 2,5 milijona evrov donacij iz tujine, od tega 2,375 milijona evrov iz Združenih držav Amerike, Rusija pa sodi med pet najmanjših donatorjev. Vojska Srbije je med letoma 2012 in 2018 sodelovala v enajstih Natovih vojaških vajah in v kar 98 vojaških vajah s članicami zveze Nato. Upokojeni general vojnega letalstva Sreto Malinović je v pogovoru za spletni portal DW opozoril, da je bil sistem S-400 na omenjeni vaji lahko le maketa, saj Srbija nima poligona, kjer bi takšne rakete lahko preizkusili. Sprašuje se, komu bi sistem koristil, razen politični promociji vladajočih, in opozarja, da država s takšnim početjem izvaža retoriko nestabilnosti, ki Srbijo postavlja v spor s sosedi. N. M.
Interes velikih sili za Balkan
Gotovo imajo velike sile – Rusija, ZDA, Kitajska in Turčija – velik interes na Balkanu, saj skozenj vstopajo v Evropo. Rusija, ki je razočarana zaradi izgube vpliva v Črni gori, še posebno. Ali Srbija zgolj sporoča EU, naj na Balkanu pohiti, namesto da ga zavrača? Ali pa gre za preusmeritev Srbije in nove geopolitične razmere?
Po besedah Milana Antonijevića, izvršnega direktorja proevropsko usmerjene Ustanove za odprto družbo iz Beograda, je vse našteto pozitivno in ne pomeni nikakršnih spre v naravnanosti Srbije glede EU. »Tudi Nemčija in druge države EU imajo tesne vezi s Turčijo, Kitajsko, Rusijo. Glede vojaškega sodelovanja z Rusijo je treba spomniti, da Srbija veliko bolj sodeluje z Natom, s katerim je podpisala Partnerstvo za mir ter Individualni akcijski načrt IPAP, kot z Rusijo. Res pa je, da Srbija z vsemi novimi povezavami sporoča EU, da ima za prihodnost tudi druge opcije. Pri tem od evropskih integracij ne odstopa,« je dejal.
FOTO:Reuters
Odnosi z Rusijo so sveti
Srbija sodeluje z Natom torej približno desetkrat bolj kot z Rusijo po vojaški plati, toda, kot je rekel general Jovan Milanović, nekdanji namestnik vodje obveščevalcev v srbski vojski, »samo vaja z Rusi je bila strateška«. Odnosi z Rusijo so za Srbijo sveti. Zakaj?
»To je stoletna neprekinjena povezava dveh narodov, ki je razvidna iz ustanovitve Srbske pravoslavne cerkve pred 800 leti. Državi sta bili v vseh vojnah na isti, zmagovalni strani in nikoli nista bili med sabo v vojni. Tudi če bomo vstopili v EU, ne bomo izgubili simpatije do Rusije. Rusija nas še nikoli ni pustila na cedilu. Naklonjenost do Rusije imamo v genih,« je pojasnil prof. dr. Ilija Kajtez, sociolog s fakultete za mednarodno politiko in varnost v Beogradu. Po njegovih besedah je prav, da Srbija, čakajoč na EU, razvija odnose z drugimi partnerji, predvsem vzhodom, ki pomeni novo realnost za Evropo.
Do vstopa vsak kakor hoče, potem po nareku EU
In EU? Mateja Norčič Štamcar, pomočnica vodje delegacije EU v Beogradu, je povedala, da »skupna zunanja in varnostna politika EU zagotavlja dovolj prostora za razvoj dvostranskih odnosov z državami, ki niso članice EU. Od vsake države kandidatke se pričakuje, da se bo v času pogajanj čim bolj približala politiki EU, z dnem vstopa pa se ji mora prilagoditi v popolnosti.«
