Evropska demografska kriza

Staro celino že pesti demografska kriza, na katero ni pripravljena.

Objavljeno
29. januar 2013 22.12
S. V., zunanja politika
S. V., zunanja politika

Ko govorimo o evropski krizi, vedno govorimo samo o evru. Toda problemi Evrope niso nič manj demografski kakor finančni.­ Staro celino že pesti demografska kriza, na katero ni pripravljena.

Nekatere evropske države, v prvi vrsti Britanija, ki naj bi bila, sodeč po napovedih, leta 2060 najštevilnejša članica EU, z demografijo­ nimajo težav. To velja tudi za Francijo, v kateri je, podobno kot na Otoku, rodnost visoka in priseljevanje množično. Toda v večini evropskih držav članic se rodnost znižuje, to še posebej velja za številne vzhodno- in južnoevropske države, v katerih demografski kazalci padajo in zbujajo skrb. Strokovnjaki opozarjajo, da ne glede na poznavanje učinkov nizke rodnosti svet doslej še ni imel opravka s takšnim staranjem kot zdaj, zato je težko predvideti njegove posledice. Očitno je v zvezi s povedanim varna samo ena napoved: da je staranje prebivalstva izziv, na katerega nobena država ni ustrezno pripravljena.

Bejbibluz

Rodnost v 15 evropskih državah se je med leti 2008 in 2011 znižala, je ugotovila nedavna raziskava Dunajskega inštituta za demografijo, ki je povzela izsledke več kot dvajsetih raziskav. Evropska ekonomska kriza se je torej pokazala tudi v upadu rodnosti, kar se še zlasti pozna v južnih, perifernih državah območja evra. V teh okoljih je opaziti neposreden, izrazit vpliv na rodnost: številke kažejo, da se je ta v Grčiji znižala na 1,43 otroka na žensko, na Portugalskem na 1,35, v Španiji 1,36 in na Irskem 2,05 otroka na prebivalko.

Zanimivi evropski izjemi sta Francija in Nemčija, vendar iz docela različnih razlogov. Celo v obdobju nekaj let pred krizo, ko je bilo za celino nasploh značilno naraščanje rodnosti, Nemčija ni zaznala tega trenda. Njena rodnost se že vrsto let znižuje, ugotavljajo­ demografi, ki so pozorni zlasti na štiridesetletnice in petdesetletnice brez otrok. Kar petina žensk, rojenih v Zahodni Nemčiji v obdobju 1960-1964, nima otrok, prav tolikšen odstotek jih ima samo po enega, kažejo podatki, ki jih je objavil Zvezni statistični urad. Pojav v okoliščinah trenutnega krčenja javne porabe zbuja skrb uradne politike, saj so brez otrok predvsem premožnejši, nasprotno pa se rodnost med siromašnimi, ki so odvisni od socialne podpore, zvišuje. Tudi dragi državni programi spodbujanja rodnosti ne dajejo rezultatov. Nemčija ohranja prebivalstvo zaradi priseljencev, dolgoročno pa se bo nemška populacija verjetno zmanjšala.

Medtem Francija izstopa z rodnostjo, ki se je ne glede na krizo v preteklem desetletju povišala, in sicer z 1,8 na 2,1 otroka. Razloge za to povezujejo z velikodušno družinsko politiko. Uradna statistika kaže, da je bilo leta 2010 v tej državi rojenih več kot 828.000 otrok, kar je najvišja številka v preteklih tridesetih letih. Rodnost je torej ob Irski najvišja med članicami Evropske unije, povečevanje prebivalstva gre predvsem na račun rojstev, priseljevanje je zmerno. Sicer je 65-milijonska Francija druga najštevilnejša evropska država, uvršča se za Nemčijo, ki ima zdaj približno 82 milijonov ­prebivalcev.

Prebivalstvo se povečuje tudi v Italiji in Španiji, vendar zaradi priseljencev. Omenjeni dunajski inštitut opozarja, da trendi v Grčiji, Španiji in na Portugalskem zbujajo skrb, saj se prebivalstvo ne obnav­lja. Z nizko rodnostjo se povečuje število prekinitev nosečnosti, v Grčiji, na primer, je leta 2011 zraslo za polovico. Na Portugalskem je število rojstev lani drastično upadlo, kar je bil rekord v več kot pol stoletja. Španija bi lahko po nekaterih podatkih v prihodnjih štiridesetih letih izgubila desetino prebivalstva.

Britanija izjema

Največja vzhodnoevropska članica Unije, Poljska, ima eno najnižjih stopenj rodnosti na svetu. Med ženskami, ki so se rodile v sedemdesetih in osemdesetih letih, bo vsaka peta ostala brez otrok, medtem ko je desetletje prej to veljalo za vsako osmo, v petdesetih letih pa kvečjemu za nekaj odstotkov Poljakinj. Raziskovalci padanje rodnosti povezujejo s čedalje daljšim izobraževanjem. Zaradi tega naj bi 39-milijonska Poljska do leta 2060 izgubila sedem milijonov ljudi.

Nekateri s tem nimajo težav, na Otoku, denimo, je rodnost visoka. Po projekcijah se bo prebivalstvo Britanije do leta 2020 povečalo za 4,9 milijona in naraslo s sedanjih 62 na 67 milijonov ljudi, približno 2017. naj bi doseglo številko 70 milijonov, čez kakih petdeset let pa bi Britanci prehiteli Nemce in Francoze; v danes 500-milijonski Evropski uniji naj bi postali najštevilnejši.

Zmanjševanje prebivalstva je hkrati s staranjem evropskih družb velik pritisk na pokojninske, zdravstvene in socialne sisteme. Edini blažilec demografskih trendov je množično priseljevanje, vendar je za Evropo to manj verjeten scenarij. S krizo postajajo vplivnejše skrajno desne stranke, krepi se protipriseljensko razpoloženje in vprašanje je, ali bi si politika upala izzvati javno mnenje z odpiranjem meja, ki lahko obnovi gospodarsko rast.