Evropska kadrovska matematika: spol, politika, zemljepis

Bruselj − Voditelji 28 članic se bodo zvečer zbrali na izrednem vrhu EU in se posvetovali o glavnih kadrovskih vprašanjih glede prihodnjega vodenja Unije. Poseben pomen ima odločitev, kdo bo prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik Unije.

Tudi novi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker si je zaželel, da bi položaj dobila močna osebnost, ki bi lahko predstavljala EU v svetu. Funkcije ima precejšen simbolni pomen, saj bi imenovanje neizkušenega predstavnika pomenilo, da želijo vodilne članice na področju zunanje politike obdržati v rokah škarje in platno.

Doslej sta se kot najbolj resni kandidatki omenjali dve ženski: ne najbolj izkušena italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini in komisarka za mednarodno sodelovanje, Bolgarka Kristalina Georgieva. Pred vrhom se veliko govori o tretjem človeku, dosedanjem evropskem komisarju za trgovino, Belgijcu Karlu De Guchtu.

Za vzhodne članice Italija velja za preveč prorusko usmerjeno, da bi lahko dobila visoki položaj. Po drugi strani poljski zunanji minister Radek Sikorski, ki je bil tudi igri, preveč oster kritik Moskve, pa tudi doma je obremenjen s prisluškovalno afero.

Na položaju prve evropske diplomatke je bila zadnjih pet let britanska baronica Catherine Ashton, ki pred imenovanjem ni bila širše znana v Evropi. Vodja diplomacije EU ima po lizbonski pogodbi specifičen položaj, saj je član (podpredsednik) evropske komisije in po drugi strani predseduje še svetu zunanjih ministrov.

Med mandatom je Ashtonova delovala bolj ali manj v senci zunanjih ministrov vodilnih članic, a kljub temu je dosegla nekaj nezanemarljivih uspehov, denimo v dialogu med Prištino in Beogradom, pa tudi v pogajanjih o iranskem jedrskem programu.

Poleg tega je na mizi še odločanje o prihodnjem predsedniku evropskega sveta (nasledil bo Belgijca Hermana Van Rompuya) in vodji evrske skupine (namesto Nizozemca Jeroena Dijsselbloema), a odločitev utegne biti preložena.

Za najresnejšo kandidatko za Rompuyevega naslednika velja danska premierka Helle Thorning-Schmidt. Prihaja sicer iz socialdemokratskega tabora, a je po stališčih blizu nemški kanclerki Angeli Merkel. Ker prihaja iz članice, ki ni v območju evra, bi v evropskem svetu, ki ga sestavljajo voditelji 28 članic, lahko bila nekakšen most do Britanije. V igri za položaj je spet tudi poljski premier Donald Tusk.

V kadrovskem odločanju o delitvi položajev imajo veliko težo (pogosto večjo kot strokovna podkovanost) merila, kakršna so spol, politična pripadnost in geografska lega države, iz katere prihaja članica. Vsaj načeloma velja, da bi enega od vodilnih položajev v Uniji morala dobiti ženska.

Ker sta bila na dva položaja izvoljen moška (ob Junckerju še predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz) in ker bo evrsko skupino v prihodnje najbrž vodil Španec Luis de Guindos je spol, denimo, ena od prednosti Thorning-Schmidtove v bitki za položaj predsednice evropskega sveta, če na položaju visoke zunanjepolitične predstavnice ne bo ženska.

Sam Juncker si želi, da bi bilo med kandidati članic za komisarski položaj več žensk. Predsednik evropskega evropskega parlamenta Martin Schulz je že zagrozil, da evropska komisija, v kateri bodo na komisarskih položajih le tri ali štiri ženske, ne more pričakovati njihovega soglasja.

Nejasno je še, kako bo organizirana struktura komisije. Velika reforma ni predvidena, a utegne se zgoditi, da bi nekaj komisarjev dobilo nekakšen seniorski položaj v primerjavi z drugimi kolegi. Države imajo kar konkretne interese. Slovenija je med državami, ki kandidata za člana komisije (od vstopa v EU je slovenski komisar Janez Potočnik) še niso izbrale. Odločitev naj bi bila sprejeta v prihodnjih tednih.

Francija si prizadeva za položaj komisarja za gospodarske zadeve, ki bi bdel nad javnimi financami članic. Njihov še neuradni kandidat je nekdanji finančni minister, socialist Pierre Moscovici. V Nemčiji (Berlin bo v Bruselj predvidoma spet poslal konservativca Güntherja Oettingerja, ki je bil zadnjih pet let komisar za energetiko) je kar precej kritik takšnega kadrovskega koraka, saj je Francija v zadnjih letih med državami, ki so z previsokimi primanjkljaji redno kršila maastrichtska proračunska pravila. Ker je bil v času kršitev na položaju tudi Moscovici, po takšni logiki naj ne bi bil primeren za položaj nadzornika proračunov članic in zagotavljanje večje javnofinančne discipline.

Voditelji članic bodo odločali tudi o strožjih sankcijah proti Rusiji.

Milijardna pomoč Srbiji in BiH

V Bruslju se je popoldne pod sloganom Obnavljamo skupaj začela donatorska konferenca za pomoč BiH in Srbiji po katastrofalnih poplavah, ki so povzročile orjaško materialno škodo in prizadele okoli milijon ljudi. Udeležuje se je okoli štiristo udeležencev iz več kot petdesetih držav, mednarodnih organizacij in podjetij.

Po neuradnih informacijah so donatorji zagotovili okoli 1,5 milijarde evrov donacij (štirideset odstotkov tega zneska) in ugodnejših posojil (šestdeset odstotkov). Skupaj naj bi državi potrebovali za obnovo okoli 2,3 milijarde evrov. Zbrani denar naj bi porabili za obnovo šol, hiš, infrastrukture, tovarn, pomoč pri čiščenju min. V Srbiji velik pomen pripisujejo energetiki (poplavljeni rudnik Kolubara). Posebna pozornost bo namenjena temu, da bi preprečili nenamensko rabo denarja. Poleg tega je cilj, da bi se novi objekti gradili na manj poplavno ogroženih območjih. Posredni cilj projekta je tudi okrepitev regionalnega sodelovanja, saj so poplave spodbudile solidarnost med prizadetimi državami.

Konferenco je na vrhu EU konec maja predlagala slovenska premierka Alenka Bratušek. Slovenija je v njeni pripravi sodelovala s Francijo in evropsko komisijo. Ljubljana je doslej donirala že 3,6 milijona evrov, na konferenci je zagotovila še dodatni milijon. Slovenija naj bi se pri pomoči osredotočila na upravljanje z vodami, obnovo hiš in javnih zgradb, hidrološko napovedovanje, mine.