Evropska lekarna
Belgija, ki jo po stereotipnih predstavah v svetu povezujejo s pomfrijem, čokolado in pivom, je z začetkom cepljenja postala znana kot dobaviteljica cepiv.
Odpri galerijo
Orjaški center za cepljenje je v Bruslju sameval, ker ljudje niso dobili vabil. FOTO:Johanna Geron/Reuters
Pred skoraj vsakim bruseljskim frizerskim salonom so v zadnjih dneh čakali ljudje. Po več kot treh mesecih so se odprli v soboto pred valentinovim in urejanje pričesk naj bi v Belgiji spet postalo nekaj običajnega. Zaradi strogih pravil in velikega povpraševanja je seveda kar nekaj časa treba čakati na termin, po deset dni in več. A vsaj končalo se je obdobje, ko so se mnogi Belgijci k frizerju morali napol na črno odpraviti čez mejo. To je po dolgih mesecih strogih ukrepov prva sprostitev, ki naj bi zagotavljala, da je nekje na obzorju vsaj del nekdanjega načina življenja.
Belgija sicer ni med večjimi evropskimi državami, a njeno epidemiološko dogajanje so temeljito spremljali po vsem svetu, saj je bila po statistikah v prvem valu med najbolj prizadetimi. V drugem valu velja za uspešno. Od konca januarja do marca velja najbrž najstrožji režim prepovedi vseh potovanj v tujino, ki niso nujna. Za državo, ki je že dolga desetletja tesno povezana s sosedami, denimo v okviru Beneluksa, so takšni ukrepi še posebno boleči. Tudi za tujce. »Zaprti smo v Belgijo,« so poročali mediji. Kot gostiteljica institucij EU, Nata in evropskih sedežev številnih svetovnih podjetij je pod posebnim drobnogledom.
Je pa Belgija, ki je sicer po stereotipnih predstavah v svetu najbolj znana po stvareh, kot so pivo, čokolada in pomfri, z začetkom cepljenja na stari celini postala še nekakšna evropska lekarna. Tu cepivo proti covidu-19 proizvajata tako kot Pfizer kot AstraZeneca. »Ves svet nas gleda in računa na nas,« je poudaril sicer zadržani kralj Philippe. »To ni plod naključja, temveč rezultat vizije in dolgoročne strategije, sodelovanja med oblastmi in univerzami, javnim sektorjem in industrijo,« je hvalil svojo deželo.
Pod črto je Belgiji uspelo, da pri njih proizvajajo dve od treh odobrenih cepiv. Prišel naj bi še GSK za proizvodnjo Curevacovega cepiva. V združenju belgijske farmacevtske industrije pojasnjujejo, da zaposlujejo 30.000 ljudi in da njihovi izdelki predstavljajo deset odstotkov izvoza države. Vsako leto namenijo za raziskave in razvoj poldrugo milijardo evrov. Tako je mestece, kot je Puurs, kjer ima tovarno Pfizer, postalo znano po vsej Evropi. Iz tega obrata v Flandriji, pol ure vožnje od Bruslja, gre cepivo v svet.
Ta uspeh naj bi Belgijo opogumljal na drugih področjih. V odnosu do svoje države, ki je stara že skoraj 200 let, veljajo Belgijci za bolj ali manj ravnodušne. Tradicionalno je močna notranja razklanost predvsem po jezikovni liniji. Trenja so med premožnejšo Flandrijo na severu in južno, francosko govorečo Valonijo, kjer se po propadu tradicionalnih industrijskih panog težje prilagajajo novim časom.
Kljub svetovni vlogi pri cepivih na domačih tleh stvari pri cepljenju potekajo razmeroma počasi, nepregledno in s pričakovanimi zapleti na meji nadrealizma. Po belgijsko. Tako so na sejmišču v bruseljskem Heyslu, predelu mesta, ki je po Evropi znan po nogometnem stadionu, kjer se je leta 1985 zgodila velika tragedija z 39 mrtvimi navijači, postavili orjaški center za cepljenje, kjer naj bi vsak dan dobilo odmerek več kot tisoč ljudi. Kljub izjemnemu trušču, s katerim so ga odprli, pa ni mogel takoj začeti delovati. Glede na težave v Evropi z dobavami bi sicer pričakovali, da so zapleti povezani s pomanjkanjem cepiva, toda center je sredi tedna še moral samevati, ker se je zalomilo v informacijskem sistemu in ljudje niso prejeli vabil na cepljenje.
Začetek toplih dni in nadaljnje izboljševanje epidemioloških trendov krepita pričakovanje, da se bo spomladi v Bruslju in vsej Belgiji le lažje zadihalo. Časopisje je, v primerjavi s številnimi drugimi državami, manj kritično do ukrepov in vlade. »Spodbudne številke kažejo, da je Belgija izbrala pravilno, z dobrim ravnovesjem med omejitvami svoboščin in varovanjem zdravja,« so zapisali v časniku La Libre Belgique. To marsikoga napeljuje na misel, da bi se lahko že kmalu, zgodaj spomladi, rešili omejitev. Njihovo breme za ljudi je veliko.
A tudi tveganje z novimi različicami virusa je veliko in vodilo še vedno ostaja – potrpežljivost.
»Ves svet nas gleda in računa na nas«
Belgija sicer ni med večjimi evropskimi državami, a njeno epidemiološko dogajanje so temeljito spremljali po vsem svetu, saj je bila po statistikah v prvem valu med najbolj prizadetimi. V drugem valu velja za uspešno. Od konca januarja do marca velja najbrž najstrožji režim prepovedi vseh potovanj v tujino, ki niso nujna. Za državo, ki je že dolga desetletja tesno povezana s sosedami, denimo v okviru Beneluksa, so takšni ukrepi še posebno boleči. Tudi za tujce. »Zaprti smo v Belgijo,« so poročali mediji. Kot gostiteljica institucij EU, Nata in evropskih sedežev številnih svetovnih podjetij je pod posebnim drobnogledom.
Je pa Belgija, ki je sicer po stereotipnih predstavah v svetu najbolj znana po stvareh, kot so pivo, čokolada in pomfri, z začetkom cepljenja na stari celini postala še nekakšna evropska lekarna. Tu cepivo proti covidu-19 proizvajata tako kot Pfizer kot AstraZeneca. »Ves svet nas gleda in računa na nas,« je poudaril sicer zadržani kralj Philippe. »To ni plod naključja, temveč rezultat vizije in dolgoročne strategije, sodelovanja med oblastmi in univerzami, javnim sektorjem in industrijo,« je hvalil svojo deželo.
Mestece Puurs je postalo znano po vsej Evropi. Na fotografiji je vhod v tamkajšnjo Pfizerjevo tovarno. FOTO: Yves Herman/Reuters
Pod črto je Belgiji uspelo, da pri njih proizvajajo dve od treh odobrenih cepiv. Prišel naj bi še GSK za proizvodnjo Curevacovega cepiva. V združenju belgijske farmacevtske industrije pojasnjujejo, da zaposlujejo 30.000 ljudi in da njihovi izdelki predstavljajo deset odstotkov izvoza države. Vsako leto namenijo za raziskave in razvoj poldrugo milijardo evrov. Tako je mestece, kot je Puurs, kjer ima tovarno Pfizer, postalo znano po vsej Evropi. Iz tega obrata v Flandriji, pol ure vožnje od Bruslja, gre cepivo v svet.
Po belgijsko, na meji nadrealizma
Ta uspeh naj bi Belgijo opogumljal na drugih področjih. V odnosu do svoje države, ki je stara že skoraj 200 let, veljajo Belgijci za bolj ali manj ravnodušne. Tradicionalno je močna notranja razklanost predvsem po jezikovni liniji. Trenja so med premožnejšo Flandrijo na severu in južno, francosko govorečo Valonijo, kjer se po propadu tradicionalnih industrijskih panog težje prilagajajo novim časom.
Kljub svetovni vlogi pri cepivih na domačih tleh stvari pri cepljenju potekajo razmeroma počasi, nepregledno in s pričakovanimi zapleti na meji nadrealizma. Po belgijsko. Tako so na sejmišču v bruseljskem Heyslu, predelu mesta, ki je po Evropi znan po nogometnem stadionu, kjer se je leta 1985 zgodila velika tragedija z 39 mrtvimi navijači, postavili orjaški center za cepljenje, kjer naj bi vsak dan dobilo odmerek več kot tisoč ljudi. Kljub izjemnemu trušču, s katerim so ga odprli, pa ni mogel takoj začeti delovati. Glede na težave v Evropi z dobavami bi sicer pričakovali, da so zapleti povezani s pomanjkanjem cepiva, toda center je sredi tedna še moral samevati, ker se je zalomilo v informacijskem sistemu in ljudje niso prejeli vabil na cepljenje.
Začetek toplih dni in nadaljnje izboljševanje epidemioloških trendov krepita pričakovanje, da se bo spomladi v Bruslju in vsej Belgiji le lažje zadihalo. Časopisje je, v primerjavi s številnimi drugimi državami, manj kritično do ukrepov in vlade. »Spodbudne številke kažejo, da je Belgija izbrala pravilno, z dobrim ravnovesjem med omejitvami svoboščin in varovanjem zdravja,« so zapisali v časniku La Libre Belgique. To marsikoga napeljuje na misel, da bi se lahko že kmalu, zgodaj spomladi, rešili omejitev. Njihovo breme za ljudi je veliko.
A tudi tveganje z novimi različicami virusa je veliko in vodilo še vedno ostaja – potrpežljivost.
