Evropska obramba v propagandni vojni
Po bruseljskih analizah se v organiziranem sejanju dvomov o EU kažejo tudi geopolitične ambicije.
Bruselj – Kitajska in Rusija sta po ocenah bruseljskih krogov izrabila spodrsljaje EU v upravljanju krize in pomanjkanje solidarnosti, predvsem v prvem obdobju po izbruhu koronavirusa, za dezinformacije in sejanje dvomov na stari celini.
Kot dve liniji, ki za tekmece veljata za učinkoviti, dajeta vedeti, da EU katastrofalno rešuje krizo in Kitajska prihaja kot rešitelj, ker Bruselj pušča države same. Posebna sekcija za strateško komuniciranje in analizo informacij, ki deluje v okviru Evropske službe za zunanje delovanje, je v svoji zadnji analizi dejavnosti dezinformiranja v zvezi s covidom-19 ugotovila, da »v EU in drugod usklajeno komuniciranje z dezinformacijami poskuša obdolžiti ranljive manjšine, da so krive za pandemijo, in podžigati nezaupanje v sposobnost demokratičnih institucij za učinkovito odzivanje«.
Poleg tega nekatere države ali akterji z državno podporo izkoriščajo zdravstveno krizo za geopolitične interese, pri čemer pogosto neposredno spodbijajo verodostojnost EU in njenih partnerjev. Tako se v socialnih omrežjih, s prokremeljskimi in evropskimi viri, širijo trditve, da EU, soočena s covidom-19, razpada. Bila naj bi sebična in izdaja lastne vrednote. V analizi še ugotavljajo, da v socialnih omrežjih krožijo lažni neresnični znanstveni nasveti. Tako Sputnik Deutschland na facebooku in twitterju širi trditve, da umivanje rok ne pomaga.
Glede Kitajske konkretno ugotavljajo, da tamkajšnji državni mediji in uradniki širijo nedokazane teorije o izvoru covida-19. Pojavljajo se razlage, da je prišel v Vuhan z ameriškim vojaškim osebjem ali da izvira iz Italije. Posebno poudarjajo hvaležnost nekaterih evropskih voditeljev za kitajsko pomoč. Tudi v ruskem komuniciranju je poudarjena pomoč Evropi, češ, Rusija pomaga Italiji, EU pa ne. Prokremeljski viri poudarjajo ne le boljšo pripravljenost Moskve na pandemijo, temveč tudi večjo uspešnost kitajskega globalnega projekta v primerjavi z EU.
Na Zahodnem Balkanu opažajo, da so v porastu teorije zarote, po katerih je virus ameriško biološko orožje ali pretveza za poznejšo tujo invazijo. Krizo s koronavirusom povezujejo z obstoječim »narativom«, da je EU obrnila hrbet Zahodnemu Balkanu. Kot opozarjajo analitiki EU, je sicer lahko dokazati odprto delovanje državnih akterjev, a zaznati prikrite metode delovanja je skoraj nemogoče brez večje transparentnosti spletnih platform. Te da še vedno imajo finančne koristi (monetizacija) s širjenjem dezinformacij in teorij zarot, denimo z oglasi o migrantih kot krivcih.
EU (institucije in države članice) na takšno »komuniciranje« ni najbolje pripravljena. Da se teorije, ki jih širijo iz Pekinga in Moskve, primejo, je poskrbela že sama. »Izkoriščajo evropsko realnost.,« je ena od slišanih ocen. Tako v Bruslju kot v članicah so v odzivanju počasni. Velika napaka znotraj EU so bile prepovedi izvoza zaščitne opreme. Države članice, zlasti Francija in Nemčija kot največji, niso bile pripravljene na simbolno močne korake – poslati medicinsko osebje v najbolj prizadeto Italijo. Na koncu niti pomoč, ki močno presega kitajsko, ne more izničiti negativnih občutkov iz prve faze.
»Poteka globalna bitka narativov,« je v svojem blogu ocenil zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. »Kitajska agresivno sporoča, da je, drugače kot ZDA, odgovoren in zanesljiv partner,« je še dodal.
Kot dve liniji, ki za tekmece veljata za učinkoviti, dajeta vedeti, da EU katastrofalno rešuje krizo in Kitajska prihaja kot rešitelj, ker Bruselj pušča države same. Posebna sekcija za strateško komuniciranje in analizo informacij, ki deluje v okviru Evropske službe za zunanje delovanje, je v svoji zadnji analizi dejavnosti dezinformiranja v zvezi s covidom-19 ugotovila, da »v EU in drugod usklajeno komuniciranje z dezinformacijami poskuša obdolžiti ranljive manjšine, da so krive za pandemijo, in podžigati nezaupanje v sposobnost demokratičnih institucij za učinkovito odzivanje«.
Poleg tega nekatere države ali akterji z državno podporo izkoriščajo zdravstveno krizo za geopolitične interese, pri čemer pogosto neposredno spodbijajo verodostojnost EU in njenih partnerjev. Tako se v socialnih omrežjih, s prokremeljskimi in evropskimi viri, širijo trditve, da EU, soočena s covidom-19, razpada. Bila naj bi sebična in izdaja lastne vrednote. V analizi še ugotavljajo, da v socialnih omrežjih krožijo lažni neresnični znanstveni nasveti. Tako Sputnik Deutschland na facebooku in twitterju širi trditve, da umivanje rok ne pomaga.
EU slabo pripravljena na takšno bitko
Glede Kitajske konkretno ugotavljajo, da tamkajšnji državni mediji in uradniki širijo nedokazane teorije o izvoru covida-19. Pojavljajo se razlage, da je prišel v Vuhan z ameriškim vojaškim osebjem ali da izvira iz Italije. Posebno poudarjajo hvaležnost nekaterih evropskih voditeljev za kitajsko pomoč. Tudi v ruskem komuniciranju je poudarjena pomoč Evropi, češ, Rusija pomaga Italiji, EU pa ne. Prokremeljski viri poudarjajo ne le boljšo pripravljenost Moskve na pandemijo, temveč tudi večjo uspešnost kitajskega globalnega projekta v primerjavi z EU.
Na Zahodnem Balkanu opažajo, da so v porastu teorije zarote, po katerih je virus ameriško biološko orožje ali pretveza za poznejšo tujo invazijo. Krizo s koronavirusom povezujejo z obstoječim »narativom«, da je EU obrnila hrbet Zahodnemu Balkanu. Kot opozarjajo analitiki EU, je sicer lahko dokazati odprto delovanje državnih akterjev, a zaznati prikrite metode delovanja je skoraj nemogoče brez večje transparentnosti spletnih platform. Te da še vedno imajo finančne koristi (monetizacija) s širjenjem dezinformacij in teorij zarot, denimo z oglasi o migrantih kot krivcih.
EU (institucije in države članice) na takšno »komuniciranje« ni najbolje pripravljena. Da se teorije, ki jih širijo iz Pekinga in Moskve, primejo, je poskrbela že sama. »Izkoriščajo evropsko realnost.,« je ena od slišanih ocen. Tako v Bruslju kot v članicah so v odzivanju počasni. Velika napaka znotraj EU so bile prepovedi izvoza zaščitne opreme. Države članice, zlasti Francija in Nemčija kot največji, niso bile pripravljene na simbolno močne korake – poslati medicinsko osebje v najbolj prizadeto Italijo. Na koncu niti pomoč, ki močno presega kitajsko, ne more izničiti negativnih občutkov iz prve faze.
»Poteka globalna bitka narativov,« je v svojem blogu ocenil zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. »Kitajska agresivno sporoča, da je, drugače kot ZDA, odgovoren in zanesljiv partner,« je še dodal.
