Evropska unija in južnoameriške države dogovorile trgovinski sporazum

Sporazum s članicami skupine Mercosur – z Argentino, Brazilijo, Urugvajem in s Paragvajem – mora še čez potrditve vseh članic EU in Evropskega parlamenta.

Objavljeno
28. junij 2019 21.35
Posodobljeno
29. junij 2019 00.29
Sporazum naj bi med drugim ukinil evropske dajatve na pomarančni sok, instantno kavo in sadje iz Južne Amerike, proizvajalci mesa, sladkorja in etanola pa bi imeli lažji dostop do trga EU preko sistema kvot. FOTO: Roman ŠŠipić/Delo
Evropska unija in članice južnoameriške skupine držav Mercosur, v kateri so Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj, so po skoraj dveh desetletjih pogajanj sklenile pogajanja o trgovinskem sporazumu, poroča mednarodni tisk.–

Kot piše Reuters, so pogajanja stekla že leta 1999, intenzivirala pa so se v zadnjem obdobju, v katerem je EU v novih globalnih razmerah in neuspeha sklenitve trgovinskega sporazuma z ZDA po nastopu predsedniškega mandata Donalda Trumpa začela iskati nove trgovske zaveznike. EU je trgovinske sporazume podpisala s Kanado, Japonsko in Mehiko, sedaj – po kar 39 etapah v maratonskih pogajanjih – pa je prišla tudi do načelnega dogovora z omenjenimi članicami Mercosurja.

Kot dodaja Reuters, bi lahko sporazum pomenil doslej najugodnejši trgovinski sporazum EU, saj predpostavlja večje prihranke pri dajatvah kot pri trgovanju s Kanado in Japonsko. Evropa si želi povečati predvsem dostop do južnoameriškega trga za podjetja, ki proizvajajo industrijske izdelke, zlasti avtomobile, za katere so zdaj dajatve 35-odstotne.

Države Mercosurja pa zanima zlasti povečanje izvoza govejega mesa, sladkorja, perutnine in drugih kmetijskih proizvodov v EU.

Sporazum naj bi med drugim ukinil dajatve na pomarančni sok, instantno kavo in sadje, proizvajalci mesa, sladkorja in etanola pa bi imeli lažji dostop do trga EU preko sistema kvot.


Trg z 800 milijoni potrošnikov


Evropski proizvajalci bi po novem sporazumu v omenjene države izvažali brez 35-odstotnih dajatev za oblačila, 14-odstotnih za farmacevtske izdelke ali 20-odstotnih za, denimo, vino ali čokolado. Sporazum se nanaša na območje z 800 milijoni potrošnikov. Trgovska izmenjava med EU in državami Mercosurja sedaj znaša 88 milijard evrov letno.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dogovor označil za zgodovinskega in najobsežnejšega evropskega doslej, za zgodovinskega ga je označil tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro. A pot do njegove uresničitve ni prav blizu. Sprejeti ga morajo v vseh 28 državah, članicah EU, kar ne bo enostavno, v spominu ostaja vztrajno belgijsko nasprotovanje sporazumu s Kanado, a bo nemara k njegovemu sprejetju pomagalo nasprotovanje Trumpovemu protekcionizmu. Po sprejetju v državah članicah bi moral sporazum potrditi še Evropski paralement.



Sprejetje bo odvisno tudi od stališča okoljevarnostnikov, ki so si v evropski politiki povečali vpliv. Kot piše BBC, so, denimo, v Greenpeacu sporazum že označili za nekaj, kar bo privedlo do okoljske katastrofe na obeh straneh Atlantika. Do stopnjevanja uničevanje pragozdov Amazonije in tamkajšnjih domorodnih kultur, tako v Južni Ameriki kot Evropi pa v uničevanje standarda kmetov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes izjavil, da Francija sporazuma ne bo podpisala, če se bo Brazilija umaknila iz pariškega klimatskega sporazuma.

Pridružene države Mercosurja so še Čile, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Peru in Surinam. Članstvo Venezuele je zamrznjeno, Bolivija pa je v procesu priključitve.