Jedrsko orožje je znova postalo ena ključnih tem svetovne politike, kar se v zadnjih dneh še posebej kaže ob ameriško-izraelski vojni proti Iranu in vse bolj krhki arhitekturi nadzora nad oboroževanjem, ki je desetletja blažila tveganje globalnega spopada. V času, ko Pentagon ocenjuje, da bi lahko Kitajska do leta 2030 imela več kot tisoč operativnih jedrskih glavic, se nekdanja bipolarna hladnovojna logika spreminja v nepredvidljiv, multipolaren jedrski red z novimi jedrskimi silami, pragovnimi državami in napetimi regionalnimi krizami.
V tem kontekstu članek razkriva, kaj v resnici pomeni razprava o evropskem jedrskem dežniku, kakšno vlogo lahko odigra francosko »napredno odvračanje« in kje so njegove politične in vojaške meje, pa tudi, kje so skrite dileme Poljske, Nemčije in drugih članic Nata. Bralec bo izvedel, zakaj ameriško jamstvo ostaja nenadomestljivo – in kaj bo za evropsko varnost pomenilo, če se ta premislek v prihodnjih mesecih spremeni.
Komentarji