Facebook lovi ravnotežje med cenzuro in svobodo govora
Družbeno omrežje se brani kritik s sejanjem milijarde sporočil, a se je tega lotilo sporno.
Odpri galerijo
FOTO: Reuters
New York – Nova težava tehnološkega velikana Facebook je še zašpilila že tako težavno leto za vladarja družbenih omrežij. Skrbem zaradi širjenja lažnivih novic in posegov v zasebnost uporabnikov se pridružuje bojazen, da ukrepi, s katerimi naj bi popravili težave, te še poglabljajo.
Slabe novice o Facebooku se zlivajo v veliko godljo. Med njenimi vztrajnimi kuharji je časnik New York Times, ki je že v začetku meseca razkril, da je podjetje velikim partnerjem, kot sta spletna pretakalca filmov Netflix in glasbe Spotify, omogočilo izjeme pri njihovi politiki varovanja zasebnosti ter z njimi delil precej več osebnih podatkov o uporabnikih. Ta teden je prišlo na dan, da tehnološki velikan prek svojih orodij na skrivaj dostopa do osebnih podatkov uporabnikov drugih aplikacij, kot je denimo zmenkarski tinder, ter sledi lokaciji uporabnikov, tudi če ti tega ne dovolijo.
Zadnje razkritje časnika je pokazalo, s kakšnimi težavami se sooča velikan, ko poskuša svoj stroj za kovanje milijard z oglaševalskimi prihodki uskladiti s kritikami, da povzroča odvisnost, razžira demokracijo in celo sproža krvava linčanja, ter odvrniti pozive po strožjem (vladnem) nadzoru. Velikanskega zalogaja, kako vsak dan nadzirati milijarde sporočil v več kot sto jezikih, ne da bi pri tem ogrozili nenehno širjenje omrežja, so se lotili z obsežnim seznamom navodil, ki določajo, kaj lahko vidi nekaj več kot dve milijardi uporabnikov. Facebook je eden od najvplivnejših razsodnikov mednarodnega govora in njegov največji cenzor.
Tega občutljivega početja se običajno lotijo na zgrešen »spletni način«. Nadzorniki so večinoma zunanji sodelavci, najeti prek drugih podjetij, brez izkušenj in ustreznega treninga, včasih jih rekrutirajo kar iz telefonskih središč. Ti morajo v zelo kratkem času preučiti ogromno sporočil in odločiti, ali ta kršijo pravila in jih je treba izbrisati. Pravila so le skrpana zbirka navodil, ki je sproti nastajala v različnih delih tehnološkega velikana, ko se je z rastjo soočal z novo močjo družbenih omrežij. Zahtevna vprašanja, kaj je sovražni govor in kaj ogroža skupnost, ob katerih imajo težave izkušeni pravniki, ki dobro poznajo kontekst vsakega primera, so poenostavljena na odločevalna vprašanja (da ali ne). Pri tem se jih morajo nadzorniki slepo držati, saj se Facebook tako želi izogniti pristranskosti posameznega nadzornika.
Po poročanju New York Timesa, ki je preučil več kot 1400 strani navodil, so ta pomanjkljiva, pristranska ali vsebujejo resne napake. Nadzorniki so v nekaterih državah dopustili širjenje skrajnih sporočil, drugje posegali v osrednje razprave družbe. V Indoneziji so denimo odstranili pozive na pomoč žrtvam izbruha vulkana, ker je bil eden od sopodpornikov akcije na Facebookovem seznamu prepovedanih skupin, v Burmi je zaradi napake skrajna skupina, obtožena genocida, mesece prek omrežja širila sporočila. V pakistanski krhki demokraciji je bil facebook eden od glavnih virov obveščanja, pri čemer so navodila eno od strank dala pod drobnogled, drugo pa označila za nenevarno, zaradi česar je omrežje imelo pomembno vlogo pri oblikovanju mnenja.
»Facebook je tako prevladujoč, tako monopolističen, da je postal sila sam po sebi. Nihče, zlasti dobičkonosne organizacije, kot je Facebook, ne bi smele imeti tolikšnega vpliva na javno razpravo in politiko,« je opozoril politolog Jasmin Mujanović, strokovnjak za Zahodni Balkan. Opozoril je tudi na težave z navodili, ta so tudi za Zahodni Balkan zastarela in pomanjkljiva, narejena za angleške govorce, ki slabo razumejo lokalne razmere.
Slabe novice o Facebooku se zlivajo v veliko godljo. Med njenimi vztrajnimi kuharji je časnik New York Times, ki je že v začetku meseca razkril, da je podjetje velikim partnerjem, kot sta spletna pretakalca filmov Netflix in glasbe Spotify, omogočilo izjeme pri njihovi politiki varovanja zasebnosti ter z njimi delil precej več osebnih podatkov o uporabnikih. Ta teden je prišlo na dan, da tehnološki velikan prek svojih orodij na skrivaj dostopa do osebnih podatkov uporabnikov drugih aplikacij, kot je denimo zmenkarski tinder, ter sledi lokaciji uporabnikov, tudi če ti tega ne dovolijo.
Amaterski cenzorji
Zadnje razkritje časnika je pokazalo, s kakšnimi težavami se sooča velikan, ko poskuša svoj stroj za kovanje milijard z oglaševalskimi prihodki uskladiti s kritikami, da povzroča odvisnost, razžira demokracijo in celo sproža krvava linčanja, ter odvrniti pozive po strožjem (vladnem) nadzoru. Velikanskega zalogaja, kako vsak dan nadzirati milijarde sporočil v več kot sto jezikih, ne da bi pri tem ogrozili nenehno širjenje omrežja, so se lotili z obsežnim seznamom navodil, ki določajo, kaj lahko vidi nekaj več kot dve milijardi uporabnikov. Facebook je eden od najvplivnejših razsodnikov mednarodnega govora in njegov največji cenzor.
Infografika: Delo
Tega občutljivega početja se običajno lotijo na zgrešen »spletni način«. Nadzorniki so večinoma zunanji sodelavci, najeti prek drugih podjetij, brez izkušenj in ustreznega treninga, včasih jih rekrutirajo kar iz telefonskih središč. Ti morajo v zelo kratkem času preučiti ogromno sporočil in odločiti, ali ta kršijo pravila in jih je treba izbrisati. Pravila so le skrpana zbirka navodil, ki je sproti nastajala v različnih delih tehnološkega velikana, ko se je z rastjo soočal z novo močjo družbenih omrežij. Zahtevna vprašanja, kaj je sovražni govor in kaj ogroža skupnost, ob katerih imajo težave izkušeni pravniki, ki dobro poznajo kontekst vsakega primera, so poenostavljena na odločevalna vprašanja (da ali ne). Pri tem se jih morajo nadzorniki slepo držati, saj se Facebook tako želi izogniti pristranskosti posameznega nadzornika.
7.500 ljudi sestavlja Facebookovo vojsko moderatorjev, ki skrbijo za sprejemljivost objav
Napake in pristranskosti
Po poročanju New York Timesa, ki je preučil več kot 1400 strani navodil, so ta pomanjkljiva, pristranska ali vsebujejo resne napake. Nadzorniki so v nekaterih državah dopustili širjenje skrajnih sporočil, drugje posegali v osrednje razprave družbe. V Indoneziji so denimo odstranili pozive na pomoč žrtvam izbruha vulkana, ker je bil eden od sopodpornikov akcije na Facebookovem seznamu prepovedanih skupin, v Burmi je zaradi napake skrajna skupina, obtožena genocida, mesece prek omrežja širila sporočila. V pakistanski krhki demokraciji je bil facebook eden od glavnih virov obveščanja, pri čemer so navodila eno od strank dala pod drobnogled, drugo pa označila za nenevarno, zaradi česar je omrežje imelo pomembno vlogo pri oblikovanju mnenja.
Facebook se sooča s plazom kritik zaradi spornih praks.
Nad sporočili bedijo neizkušeni in premalo usposobljeni nadzorniki.
Pravila za nadzor so pomanjkljiva, pristranska ali vsebujejo resne napake.
Nad sporočili bedijo neizkušeni in premalo usposobljeni nadzorniki.
Pravila za nadzor so pomanjkljiva, pristranska ali vsebujejo resne napake.
»Facebook je tako prevladujoč, tako monopolističen, da je postal sila sam po sebi. Nihče, zlasti dobičkonosne organizacije, kot je Facebook, ne bi smele imeti tolikšnega vpliva na javno razpravo in politiko,« je opozoril politolog Jasmin Mujanović, strokovnjak za Zahodni Balkan. Opozoril je tudi na težave z navodili, ta so tudi za Zahodni Balkan zastarela in pomanjkljiva, narejena za angleške govorce, ki slabo razumejo lokalne razmere.
