Fiasko levice v Španiji
Socialist Pedro Sánchez ni bil potrjen za novega starega premiera.
Odpri galerijo
Socialist Pedro Sánchez danes ni dobil potrebne večinske podpore poslancev. Foto Afp
Nič ni šlo gladko, zato je tudi fiasko pričakovan. Socialist Pedro Sánchez danes ni dobil potrebne večinske podpore poslancev, da bi postal novi stari predsednik španske vlade. Po trdih pogajanjih s skrajno levičarsko formacijo Unidas Podemos, so se načrti, da bi skupaj sestavili manjšinsko koalicijsko vlado, izjalovili. Sánchez je očitno precej osamljen politik, po novem je menda sam zato, ker so bile zahteve levih radikalnežev, ki jih vodi Pablo Iglesias, »nesprejemljive«.
Ker se je Pedro Sánchez spotaknil še v drugo, bo morala španska politika v dveh mesecih ponuditi novega pretendenta za premierski položaj (morda ponovno njega), in če se bo izjalovilo spet, sledijo predčasne volitve: morda res že četrte v štirih letih.
Po pisanju El Paísa se socialisti (PSOE) na koncu nekako niti niso mogli spečati s skrajnimi levičarji (oziroma ni šlo niti v obratni smeri), saj da bi Španci potem dobili dvoglavo vlado, kjer bi socialno in ekonomsko politiko narekoval predvsem Iglesias.
Tik preden je postalo jasno, da iz te (socialistično-radikalnolevičarske) moke ne bo kruha – da se bodo levi levičarji vzdržali in ne bodo podrli socialističnega premiera – je Sánchez ponudil Iglesiasu celo položaj podpredsednika vlade in socialni resor pa vsaj še nekatere ministrske stolčke: za stanovanjsko politiko in socialno ekonomijo; za zdravje, socialne zadeve in zadeve potrošnikov; za enake možnosti. A vodja radikalne levice je menda zahteval za svojo strujo roko nad delovno zakonodajo, pri tem pa socialist očitno ni hotel ali mogel popustiti. Pritiski realnega sektorja so poudarjeni ...
Kot je znano, so bila pogajanja trda do konca procedure, že v torek so španski poslanci odrekli večinsko podporo Pedru Sánchezu, ki je na splošnih volitvah konec aprila dobil 28 odstotkov glasov in 125 od 350 poslanskih sedežev. Da naj postane novi stari predsednik vlade, je pred tremi dnevi pritrdilo le 124 poslancev, a da bi investitura uspela že v prvem krogu, bi potreboval 176 glasov.
Hkrati se je kar 170 poslancev (Ljudska stranka, Voxa, Ciudadanos) obrnilo proti njemu, še 52 pa se jih je vzdržalo, med njimi tudi tisti iz radikalno levičarske formacije Unidas Podemos, katerih politične bližine so se socialisti tako nadejali; da bi lahko vladali. Očitno tudi danes zaman. Zdaj se bolj kot ne že nakazuje, kako bo plula španska država: še bo tavala kot po socialno-ekonomskem labirintu (tudi zaradi Katalonije), morda pa se bo na koncu, kot se bojijo napredno misleči, bolj kot razdružena levica smejala povezana desnica, tudi skrajna.
Ker se je Pedro Sánchez spotaknil še v drugo, bo morala španska politika v dveh mesecih ponuditi novega pretendenta za premierski položaj (morda ponovno njega), in če se bo izjalovilo spet, sledijo predčasne volitve: morda res že četrte v štirih letih.
Preigravanja
Po pisanju El Paísa se socialisti (PSOE) na koncu nekako niti niso mogli spečati s skrajnimi levičarji (oziroma ni šlo niti v obratni smeri), saj da bi Španci potem dobili dvoglavo vlado, kjer bi socialno in ekonomsko politiko narekoval predvsem Iglesias.
Tik preden je postalo jasno, da iz te (socialistično-radikalnolevičarske) moke ne bo kruha – da se bodo levi levičarji vzdržali in ne bodo podrli socialističnega premiera – je Sánchez ponudil Iglesiasu celo položaj podpredsednika vlade in socialni resor pa vsaj še nekatere ministrske stolčke: za stanovanjsko politiko in socialno ekonomijo; za zdravje, socialne zadeve in zadeve potrošnikov; za enake možnosti. A vodja radikalne levice je menda zahteval za svojo strujo roko nad delovno zakonodajo, pri tem pa socialist očitno ni hotel ali mogel popustiti. Pritiski realnega sektorja so poudarjeni ...
Kam?
Kot je znano, so bila pogajanja trda do konca procedure, že v torek so španski poslanci odrekli večinsko podporo Pedru Sánchezu, ki je na splošnih volitvah konec aprila dobil 28 odstotkov glasov in 125 od 350 poslanskih sedežev. Da naj postane novi stari predsednik vlade, je pred tremi dnevi pritrdilo le 124 poslancev, a da bi investitura uspela že v prvem krogu, bi potreboval 176 glasov.
Hkrati se je kar 170 poslancev (Ljudska stranka, Voxa, Ciudadanos) obrnilo proti njemu, še 52 pa se jih je vzdržalo, med njimi tudi tisti iz radikalno levičarske formacije Unidas Podemos, katerih politične bližine so se socialisti tako nadejali; da bi lahko vladali. Očitno tudi danes zaman. Zdaj se bolj kot ne že nakazuje, kako bo plula španska država: še bo tavala kot po socialno-ekonomskem labirintu (tudi zaradi Katalonije), morda pa se bo na koncu, kot se bojijo napredno misleči, bolj kot razdružena levica smejala povezana desnica, tudi skrajna.
V kongresu, spodnjem domu parlamenta, so glasovali takole: Pedra Sáncheza je podprlo 124 poslancev, proti jih je glasovalo 155, vzdržalo pa se ji je 67. Navzočih je bilo 346 parlamentarcev, ki so po abecednem redu svojo odločitev povedali na glas.
