Finale iranske jedrske igre

Na Dunaju se je danes začel zadnji krog pogajanj o iranskem jedrskem programu, ki bo, ne glede na izid, vplival na veliko več kot zgolj na odnose med Iranom in Zahodom. Poznavalci opozarjajo, da bodo pogajanja v vsakem primeru korenito spremenila politično podobo celotnega Bližnjega vzhoda.

V pogajanjih z Iranom že dolgo ne gre več samo za ekonomska in jedrska vprašanja oziroma za moč Zahoda z ekonomskimi sankcijami in političnimi pritiski prisiliti Teheran v ustavitev vseh tistih jedrskih programov, ki bi lahko privedli do razvoja iranskega jedrskega orožja, je pred kratkim razmere zelo jasno in kratko povzel panarabsko in prozahodno usmerjen arabski dnevnik Al Hajat, ki izhaja v Londonu. Pogajanja med Teheranom in petimi stalnimi članicami varnostnega sveta, v katerih sodeluje tudi Nemčija, bodo namreč v vsakem primeru korenito spremenila razmerja moči v celotni regiji. Zato je pritisk na dunajske pogajalce, ki so si po vseh podaljških in zavlačevanju zadali rok rešiti problem do 24. novembra, izjemno velik.

Ne priganja namreč le čas, ampak tudi iz dneva v dan bolj zapletene razmere. Iran je zaradi vse bolj uničujočih zahodnih gospodarskih sankcij in padajočih cen nafte po eni strani resda nekoliko bolj pripravljen na dogovor o učinkovitejšem mednarodnem nadzoru nad svojimi jedrskimi zmogljivostmi. Toda po drugi strani se še kako zaveda, da ga ameriški predsednik Obama potrebuje zaradi učinkovitejšega spopadanja s tako imenovano Islamsko državo na ozemlju Sirije in Iraka in da ima zaradi nedavne volilne zmage republikancev v kongresu in senatu tudi sam vse manj manevrskega prostora za kompromis. Razmere zadnje čase zapleta še vse ostrejši zahodni spor z ruskim predsednikom Putinom, ki zaradi ukrajinske krize že prerašča v nekakšno novo hladno vojno. Kar tudi na Bližnjem vzhodu zelo verjetno ne bo ostalo brez posledic.

Rusija naj bi namreč po vseh dosedanjih načrtih odigrala pomembno vlogo pri nadzorovanju iranskih jedrskih zmogljivosti. Zaradi relativno dobrih odnosov Moskve in Teherana bi bil Iran, kot se je pokazalo v vseh dosedanjih pogajanjih, verjetno pripravljen velik del svojih jedrskih zalog poslati na skladiščenje v Rusijo, tam pa bil pod veliko učinkovitejšim nadzorom mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) morda pripravljen bogatiti celo svoj uran. Kar bi ustavilo ali pa vsaj zelo upočasnilo morebitne poskuse Teherana skrivaj razvijati jedrsko orožje.

Zdaj je taka rešitev, ki bi dunajskim pogajalcem olajšala sklenitev kompromisa, tudi zaradi najnovejšega zaostrovanja med Moskvo in Washingtonom videti vse manj mogoča. Moskva in Teheran sta v minulih tednih podpisala celo sporazum, po katerem bo Rusija v Iranu zgradila osem novih jedrskih reaktorjev in zanje zagotovila tudi gorivne palice. V katero smer se bo po novem obrnilo to sodelovanje, je za zdaj še povsem ­odprto.

Ker se tudi Teheran, ki bi se po eni strani sicer rad znebil uničujočih zahodnih sankcij, dobro zaveda, da se razmerja med regionalnimi silami na Bližnjem vzhodu oblikujejo povsem na novo, se razmere dodatno zapletajo. Vloga Irana, ki sta jo krizi v Siriji in Iraku že tako dodatno okrepili, bi se ob podpori dovolj močnega partnerja, kar Rusija zagotovo je, lahko še dodatno povečala, zato dunajski pogajalci nikakor ne bodo imeli lahkega dela. Propada pogajanj, ki trajajo že toliko časa, si ne smejo dovoliti, ker bi se razmere zaradi vseh napetosti v regiji hitro lahko zaostrile do skrajnosti, ustrezne rešitve, ki bi zadovoljila tudi druga dva največja regionalna igralca, ­Saudsko Arabijo in Izrael, pa nimajo.