Formulo je »pripeljal« tudi v Slovenijo

Avstrija žaluje za trikratnim svetovnim prvakom, ki je v Zürichu preminil v 71. letu.

Objavljeno
21. maj 2019 18.27
Posodobljeno
21. maj 2019 18.27
Niki Lauda je imel veliko zdravstvenih težav, lani so mu na Dunaju presadili pljuča. FOTO: AFP
Avstrija naj bi se danes zbudila v običajno majsko jutro. Pa ni bilo tako. Kdor je sredi noči prisluhnil novicam, je zaznal: slavnega voznika formule ena ni več. Umrl je v 71. letu na kliniki v Zürichu, so sporočili iz družinskega kroga.

Nacionalna himna naših severnih sosedov Dežela gorá opeva zlasti izjemen gorski svet, urejeno in očarljivo naravo, številne gozdove, jezera, reke. V športu so, razmeram primerno, v Avstriji prevladovale smučarske panoge. Tu so se rojevali prvaki, nikjer ni (bilo) takšne baze vrhunskih tekmovalcev in temu primernega vložka v belem cirkusu kot v tej alpski deželi. Ko je Jochen Rindt leta 1970 postal svetovni prvak v formuli ena, je marsikdo, ki mu je bencinski šport dotlej bil tuj, zastrigel z ušesi. Že leto pozneje je prišel nov čudežni deček iz Avstrije – takrat 22-letni Niki Lauda.

Prvič je na dirki najvišje ravni tekmoval na domačem prizorišču Spielberg, 15. avgusta 1971, a takrat si v naši soseščini še niso predstavljali, da bodo tako evforično spremljali to športno panogo. Njegov prvi naslov svetovnega prvaka, leta 1975, je v domovini odmeval kot v tistem času največje zmage v smukaških preizkušnjah Kitzbühla ali olimpijskih iger, postal je ljubljenec države od zadnje vasi v hribih Predarlskega do rdečih preprog dunajskih palač. Televizijski prenosi dirk formule ena so postali pravi hit, predstav s svojim junakom nihče več ni hotel zamuditi.



image
Po nesreči se je kmalu vrnil na dirkališča, skupaj je osvojil tri naslove najboljšega na svetu. FOTO: AFP

 

Tudi v slovenskih domovih


Prav Niki Lauda je marsikateremu slovenskemu ljubitelju športa odprl vrata formule ena, ki je bila pozneje pri nas zelo priljubljena. Pisala so se namreč sedemdeseta, ko barvne televizije še ni bilo v vsakem domu. Programa avstrijske javne televizije sta bila blizu državne meje, torej na Gorenjskem, Štajerskem, Koroškem, v delu osrednje Slovenije in Prekmurju, dosegljiva.

Tako smo tam številni odraščali tudi z risankami, čebelico Majo ali Piko Nogavičko v nemščini, posebna atrakcija so bile tudi dirke junakov iz bogatih in tradicionalno močnih držav v avto-moto športu – najpogosteje Velike Britanije, Nemčije, Italije in Francije. Takrat se je na ta zemljevid vidno vpisala še Avstrija, Niki Nazionale, kot je pozneje dobil vzdevek bliskovito hitri Dunajčan, pa je dobil številne privržence tudi pri nas. Ne nazadnje je bil prav omenjeni Spielberg, pozneje ga je zamenjal Zeltweg, med prizorišči svetovnega prvenstva formule ena slovenskim obiskovalcem najbližje.

Tako je tudi pri nas mnogim zastal dih med spremljanjem dirke za veliko nagrado Nemčije na Nürburgringu, ko je po hudi nesreči v razbitinah svojega bolida Avstrijec avgusta 1976 čudežno preživel. Posledice močnih opeklin in poškodb so ga spremljale do konca življenjske poti, marsikdo ni mogel verjeti, ko se je pičlih 42 dni po nesreči vrnil v tekmovalno karavano, nato leto pozneje drugič osvojil naslov najboljšega na svetu, nakar je kronal kariero še s tretjo lovoriko, leta 1984.

image
Leta 1976 je bil na tekmi v Monte Carlu dobre volje, pozneje je v Nemčiji doživel hudo nesrečo. FOTO: AFP

 

Čas za nove junake


Med karavano je vztrajal do novembrske sklepne tekme sezone 1985 v Avstraliji, napočil je čas za nove junake dirkališč. Takrat je bilo tudi pri nas že precej več barvnih televizij, prenosi dirk pa so se iz avstrijskih programov preselili na slovensko televizijo. Pred leti so o njegovih izjemnih dirkah z Britancem Jamesom Huntom posneli film Rush, Avstrijca je posrečeno upodobil Martin Brühl, nemški igralec španskih korenin.

Lauda se je tekmovalno upokojil, se posvetil ustanovitvi potniške letalske družbe, novo bolečo zgodbo pa doživel, ko je letalo Lauda Air strmoglavilo na Tajskem – nihče med 222 potniki ni preživel … A tudi ta udarec je prebolel ter pozneje ustanovil novo letalsko družbo Niki, nato pa je imel sklad Laudamotion ter ga prodal irski nizkocenovni družbi Ryanair.

Imel je pet otrok, prav čudežno pa je velikokrat potekal boj trikratnega svetovnega prvaka z zdravstvenimi težavami. Dvakrat so mu presadili ledvice, leta 1997 mu jih je daroval brat Florian, 18 let pozneje žena Birgit. Lani poleti, ko se je ob presaditvi pljuč znašel v osrednji dunajski bolnišnici, se je Avstrija bala slabe novice.

Ta je prišla v prvih urah današnjega dne. Sledile so besede sožalja nekdanjih in sedanjih asov formule ena, športnikov in predstavnikov najvišjih državnih oblasti v Avstriji. Zvezni kancler Sebastian Kurz je med drugim poudaril: »Dirke so mu predstavljale dom, letalstvo pa ljubezen. Kot nihče drug si je večkrat priboril vrnitev v življenje.«

image
Ukvarjal se je tudi s potniškim letalstvom, ustanovil prvo zasebno letalsko družbo v Avstriji, sklad Laudamotion pa lani prodal irski družbi Ryanair. FOTO: Reuters