FOTO: Četrt stoletja najhujše industrijske nesreče

New Delhi - Na današnji dan pred 25 leti je v tovarni pesticidov v indijskem Bhopalu prišlo do najhujše industrijske nesreče v zgodovini, ko je zaradi izpusta kakih 40 ton strupenega plina umrlo več kot 20.000 ljudi. Odgovornosti za nesrečo ni prevzel nihče, četrt stoletja kasneje pa očitne posledice nesreče še vedno krojijo življenja tamkajšnjih prebivalcev.

 

V zgodnjih jutranjih urah 3. decembra 1984 je iz tovarne pesticidov Union Carbide na obrobju Bhopala ušlo kakih 40 ton plina metil izocianata, ki se je v gostem oblaku začel širiti skozi mesto. Bhopal je tedaj štel nekaj več kot 900.000 prebivalcev, izmed katerih jih je kakih 3500 umrlo takoj po nesreči, okoli 20.000 pa še v dneh in tednih, ki so sledili.

 

Jutro po nesreči je po navedbah preživelih ponudilo grozljiv prizor. Ulice mesta so bile preplavljene s človeškimi trupli, mednje pa se je pomešalo še na tisoče trupel živali. Večina žrtev je umrla zaradi zastrupitve s plinom, mnogo pa jih je bilo med begom pred oblakom strupenega plina tudi do smrti poteptanih.

 

Več kot 170.000 ljudi je bilo pomoč zaradi zastrupitve takoj prisiljeno poiskati v bolnišnicah, nepopravljivo škodo pa je zaradi onesnaženja s strupenimi kemikalijami tedaj utrpela tudi narava. Nekaj dni po nesreči je listje na drevesih v okolici nesreče porumenelo in odpadlo, zemlja in voda pa sta utrpeli močno onesnaženje, ki je prisotno še 25 let pozneje.

 

Iz Bhopala medtem še vedno prihajajo pričevanja o tem, da je na tisoče ton strupenih odpadkov v mestu slabo skladiščenih, kar naj bi bil tudi eden glavnih razlogov za onesnaženje pitne vode. Ta po navedbah strokovnjakov še vedno vsebuje tudi do 40-krat višje vsebnosti pesticidov od dovoljenih. Lokalne oblasti vse očitke zanikajo in poudarjajo, da je za kemične odpadke dobro poskrbljeno, kakor tudi za prebivalce, ki naj bi imeli zagotovljeno oskrbo s čisto pitno vodo.

 

Žrtve nesreče sicer še danes trpijo zaradi težav z dihanjem, kašljem, ponavljajočo vročino in bolečinami, ženske pa se soočajo s težkimi motnjami menstrualnega cikla. Poleg tega se v Bhopalu povečuje tudi število obolelih z drisko, anemijo in kožnimi boleznimi, kar bi lahko bila posledica onesnažene vode in zemlje.

 

Vodilni v tovarni Union Carbide sicer nikoli niso prevzeli odgovornosti za nesrečo in so vseskozi trdili, da je šlo za sabotažo. Drugačna je zgodba zaposlenih v tovarni, ki so zatrjevali, da je do nesreče prišlo zaradi (pre)nizkih varnostnih standardov. Ti naj bi bili predvsem posledica občutnega padca cen pesticidov v začetku 80. let prejšnjega stoletja, zaradi česar so pri Union Carbide občutno krčili stroške, to pa se je odražalo predvsem v padcu varnostnih standardov.

 

Med vlado v indijski zvezni državi Madhya Pradesh in Down Chemical - ta je leta 1999 prevzela Union Carbide - po 25 letih še vedno traja spor o tem, kdo je pravzaprav odgovoren za to, da bi na okolju prijazen način odstranili sedež stare tovarne in preprečili nadaljnje onesnaževanje okolja.

 

Indijske oblasti so brez posveta z žrtvami sicer leta 1989 dosegle dogovor s podjetjem Union Carbide za plačilo odškodnine v višini 470 milijonov dolarjev. Skupine, ki zastopajo žrtve, in različne organizacije za pomoč so dogovor kritizirale kot "sramotnega" in opozarjale predvsem na nenavadno nizek znesek odškodnine. Medtem je večina preživelih doslej prejela le po 340 evrov odškodnine in obljubo, da jim bo enak znesek izplačan še enkrat.

 

Ob letošnji 25. obletnici nesrečnega dogodka se v Indiji vrstijo številne spominske slovesnosti. Indijski parlament je tako že v sredo obeležil spomin na tragično preminule v nesreči, ki so jo poslanci označili za "tragedijo neslutenih razsežnosti". Oglasil se je tudi indijski podpredsednik Hamid Ansari, ki je opozoril predvsem na moralno in zakonsko dolžnost, da vodilni v državi storijo za žrtve nesreče vse, kar je v njihovi moči.

 

Danes bo v Bhopalu potekala tudi skupna molitev za žrtve nesreče, ki naj bi združila pripadnike različnih religij in verskih skupnosti, udeležil pa naj bi se je tudi celoten indijski državni vrh. Medtem številne skupine in organizacije za pomoč preživelim napovedujejo množične demonstracije, na katerih bodo zahtevali predvsem izplačilo pravičnih odškodnin.