Francesca Albanese si lahko začasno oddahne

Po skoraj letu dni sankcij, ki so opazno posegle v zasebno in profesionalno življenje posebne poročevalke Združenih narodov za Palestino Francesce Albanese, je v sredo zvezno sodišče v Washingtonu z začasno odredbo ustavilo njihovo izvajanje. Administracija predsednika Donalda Trumpa jih je proti italijanski pravnici uvedla poleti, le nekaj dni zatem, ko je objavila poročilo o vlogi velikih ameriških in drugih podjetij pri izraelskem genocidu v Gazi.

Sodnik Richard Leon je v obrazložitvi poudaril, da Francesca Albanese ni naredila nič drugega kot javno izrazila svoja stališča. Po njegovi oceni sankcije v praksi pomenijo kaznovanje in utišanje za administracijo neprijetnih oziroma politično nezaželenih mnenj. Ob tem je zapisal, da je posebna poročevalka ZN za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih kljub življenju zunaj ZDA zaradi tesnih povezav z državo upravičena do zaščite pravic, zagotovljenih po prvem amandmaju ameriške ustave.

Tožbo proti administraciji Donalda Trumpa sta vložila njen mož Massimiliano Cali, ekonomist pri Svetovni banki, in njuna mladoletna hči, ki je ameriška državljanka. V njej sta opozorila, da ukrepi ne posegajo le v delo posebne poročevalke Združenih narodov, temveč je Francesca Albanese zaradi sankcij utrpela tudi finančno škodo in izgubila dostop do svojega doma v Washingtonu.

V odzivu na začasno odredbo, s katero je do končne sodne odločitve zamrznjeno izvajanje sankcij, se je ena od kritičark izraelske politike do Palestine na družbenih omrežjih zahvalila možu, hčeri in vsem, ki so jo podpirali. »Kot pravi sodnik: zaščita svobode govora je vedno v javnem interesu,« je zapisala. »Skupaj smo eno.«

Cena ameriške gorjače

Sankcije so Francesci Albanese močno omejile življenje in delo. Soočila se je z zamrznitvijo premoženja v ZDA, prepovedjo vstopa v državo in nezmožnostjo opravljanja bančnih transakcij. Kakor je dejala septembra na tiskovni konferenci v italijanskem senatu, ukrepi ne zadevajo le nje, temveč tudi ameriške državljane in vse, ki imajo v ZDA lastnino ali poslovne interese. »Sem mama ameriške državljanke, moj mož dela za organizacijo s sedežem v ZDA, zato so me te sankcije zadele v srce,« je dejala. »Moja hči je teoretično izpostavljena nevarnosti finančne kazni ali celo aretacije, če bi mi pripravila kavo ali zajtrk.«

Trumpova administracija je uvedla sankcije julija lani, med njenim obiskom v Sloveniji, zaradi »nelegitimnih in sramotnih prizadevanj«, s katerimi je hotela spodbuditi ukrepanje mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zoper ameriške in izraelske uradnike, podjetja ter direktorje. »Politične in ekonomske kampanje Francesce Albanese proti ZDA in Izraelu ne bomo več tolerirali. Vselej bomo podprli pravico zaveznikov do legitimne samoobrambe,« je takrat poudaril državni sekretar Marco Rubio.

Ameriško zunanje ministrstvo je v začetku letošnjega leta ponovilo, da so ukrepi proti Francesci Albanese »zakoniti in primerni«, in vztrajalo pri obtožbah, da je posebna poročevalka »odkrito podpirala antisemitizem in terorizem« ter se zatekala k zlorabi pravnih postopkov proti ZDA in njihovim interesom.
_____________________

/ Foto Delo

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.