Galerija
Francoski parlament obsodil genocid nad Armenci
Spodnji dom francoskega parlamenta je z veliko večino potrdil zakon, po katerem bo vsakršno zanikanje turškega genocida nad Armenci med prvo svetovno vojno kaznivo dejanje.
Turški parlamentarci med zasedanjem francoske skupščine,
Pariz - Spodnji dom francoskega parlamenta, narodna skupščina, je danes z veliko večina potrdila zakon, po katerem bo vsakršno zanikanje turškega genocida nad Armenci med prvo svetovno vojno kaznivo dejanje. Za zakon, ki so ga predlagali opozicijski socialisti, je glasovalo 106 poslancev, le 19 jih je bilo proti. Zakon mora sicer potrditi še senat, potem pa bo zanikanje genocida nad Armenci lahko kaznovano z letom dni zapora in denarno kaznijo do 45.000 evrov.
Turčija ostro obsodila izglasovani zakon o genocidu
Uradna Turčija se je ostro odzvala na izglasovani zakon in ga označila za resen udarec turško-francoskim odnosom ter zagrozila s sankcijami. Turški zunanji minister je dejanje ozunačil kot “popuščanje neodgovorni pobudi kratkovidnih francoskih politikov, ki je zasnovana na neuteljenih obtožbah”. Zakon je v Turčiji sprožil val uličnih protestov. Zakonski predlog je že pred sprejetjem v narodni skupščini sprožil val razburjenja v Turčiji, ker naj bi bil očitno uperjen proti tej državi, ki se pogaja za vstop v Evropsko unijo. V Ankari so kot odgovor začeli pripravljati tudi zakon, s katerim bi kriminalizirali zanikanje genocida nad Alžirci v času francoske kolonizacije, prav tako pa so se v Turčiji pojavili pozivi k bojkotu francoskih izdelkov in podjetij.
Omenjeni predlog je sicer naletel na šibko podporo med poslanci v Turčiji, so se pa dogovorili tudi o preučitvi predloga, po katerem bi kriminalizirali vsakršno govorjenje o turškem genocidu nad Armenci. Tovrstne izjave so sicer v Turčiji že zdaj kaznive.
Do genocida naj bi prišlo v času Otomanskega imperija med letoma 1915 in 1917, ko naj bi Turčija organizirala poboje približno 1,5 milijona Armencev. Turčija obtožbe zanika in trdi, da je takrat v uporu Armencev za neodvisnost v vzhodni Anatoliji umrlo okoli 300.000 Armencev in vsaj toliko Turkov.
Genocid nad Armenci je za poslabšanje odnosov med Francijo in Turčijo poskrbel že leta 2001. Tedaj je francoski parlament sprejel zakon, ki je poboj Armencev v zadnjih dneh Otomanskega cesarstva označil za genocid.
Francoska vlada se je doslej do te teme držala ob strani, prav tako se ni opredelila do zakona, ki so ga francoski poslanci sprejeli danes. Je pa francoski predsednik Jacques Chirac v začetku meseca na novinarski konferenci z armenskim predsednikom Robertom Kočarjanom v Erevanu prvič dejal, da "bi morala Turčija pred vstopom v EU priznati armenski genocid". S tem pa si je tudi on nakopal gnev Turčije.
Turčija ostro obsodila izglasovani zakon o genocidu
Uradna Turčija se je ostro odzvala na izglasovani zakon in ga označila za resen udarec turško-francoskim odnosom ter zagrozila s sankcijami. Turški zunanji minister je dejanje ozunačil kot “popuščanje neodgovorni pobudi kratkovidnih francoskih politikov, ki je zasnovana na neuteljenih obtožbah”. Zakon je v Turčiji sprožil val uličnih protestov. Zakonski predlog je že pred sprejetjem v narodni skupščini sprožil val razburjenja v Turčiji, ker naj bi bil očitno uperjen proti tej državi, ki se pogaja za vstop v Evropsko unijo. V Ankari so kot odgovor začeli pripravljati tudi zakon, s katerim bi kriminalizirali zanikanje genocida nad Alžirci v času francoske kolonizacije, prav tako pa so se v Turčiji pojavili pozivi k bojkotu francoskih izdelkov in podjetij.
Omenjeni predlog je sicer naletel na šibko podporo med poslanci v Turčiji, so se pa dogovorili tudi o preučitvi predloga, po katerem bi kriminalizirali vsakršno govorjenje o turškem genocidu nad Armenci. Tovrstne izjave so sicer v Turčiji že zdaj kaznive.
Do genocida naj bi prišlo v času Otomanskega imperija med letoma 1915 in 1917, ko naj bi Turčija organizirala poboje približno 1,5 milijona Armencev. Turčija obtožbe zanika in trdi, da je takrat v uporu Armencev za neodvisnost v vzhodni Anatoliji umrlo okoli 300.000 Armencev in vsaj toliko Turkov.
Genocid nad Armenci je za poslabšanje odnosov med Francijo in Turčijo poskrbel že leta 2001. Tedaj je francoski parlament sprejel zakon, ki je poboj Armencev v zadnjih dneh Otomanskega cesarstva označil za genocid.
Francoska vlada se je doslej do te teme držala ob strani, prav tako se ni opredelila do zakona, ki so ga francoski poslanci sprejeli danes. Je pa francoski predsednik Jacques Chirac v začetku meseca na novinarski konferenci z armenskim predsednikom Robertom Kočarjanom v Erevanu prvič dejal, da "bi morala Turčija pred vstopom v EU priznati armenski genocid". S tem pa si je tudi on nakopal gnev Turčije.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji