Po desetletjih bega prijeli financerja genocida v Ruandi Feliciena Kabugo

Bil je med zadnjimi najbolj iskanimi obtoženimi za genocid, v katerem je izgubilo življenje 800.000 ljudi.
Fotografija: Za informacije o Felicienu Kabugi so tudi ZDA razpisale nagrado petih milijonov dolarjev. FOTO: George Mulala/Reuters
Odpri galerijo
Za informacije o Felicienu Kabugi so tudi ZDA razpisale nagrado petih milijonov dolarjev. FOTO: George Mulala/Reuters

V Franciji so po desetletjih bega aretirali Feliciena Kabugo, enega najbolj iskanih obtoženih za genocid v Ruandi leta 1994. Velja za tistega, ki je v mreži snovalcev genocida financiral oboroževanje milic. 

V sto dneh brutalnega nasilja skrajnih Hutujcev je bilo tedaj ubitih približno 800.000 ljudi, večinoma Tutsijev in tudi zmernih Hutujcev. Še istega leta je bilo v mestu Arusha v Tanzaniji ustanovljeno Mednarodno sodišče za Ruando (ICTR), posebno sodišče Združenih narodov za sojenja najbolj odgovornim za genocid v Ruandi.

Francosko pravosodno ministrstvo je po poročanju agencije Reuters objavilo, da so Kabugo aretirali danes zjutraj, po kar 26 letih bega. 84-letni Kabuga je v Ruandi veljal za najbolj iskanega zločinca, za njegovo aretacijo oziroma informacije o njem so nagrado petih milijonov ameriških dolarjev razpisale tudi ZDA. Kot so sporočili s francoskega ministrstva, je sicer živel pod lažno identiteto v Franciji, v predmestju Pariza Asnières-Sur-Seine.

Imena ubitih v genocidu so izpisana na spomeniku v Kigaliju. FOTO: Yasuyoshi Chiba/AFP
Imena ubitih v genocidu so izpisana na spomeniku v Kigaliju. FOTO: Yasuyoshi Chiba/AFP


Za genocid, njegovo spodbujanje, sodelovanje v njem in za druga kriminalna dejanja so ga obtožili leta 1997. »Dolga desetletja je nekaznovano bival v Nemčiji, Belgiji, Kongu, Keniji in Švici,« so zapisali v izjavi na francoskem pravosodnem ministrstvu. Tudi na zadnjem naslovu v Franciji naj bi živel tri do štiri leta.

Pričakujejo, da ga bodo Francozi izročili mednarodnemu sodišču, ki deluje v Haagu in Arushi v Tanzaniji. Od glavnih osumljencev za genocid sta sicer na begu še Augustin Bizimana in Protais Mpiranya.

Komentarji: