Merz nemškim dijakom: Iran je ponižal ZDA, ostale so praznih rok

Kancler Friedrich Merz je v govoru na neki nemški srednji šoli dejal, da je iranski režim ponižal ZDA, te pa nimajo načrta za končanje vojne in so zapustile mirovne pogovore praznih rok, poroča Politico. Vojna v Iranu je močno oslabila nemško gospodarstvo  glede na rast cen energije, je v govoru sklenil Merz, ki je za gospodarske razmere okrivil vse druge, samo sebe ne.

Merz želi, da Sirci odidejo domov

Pred izvolitvijo je kancler obljubljal, da bo oživil izčrpano nemško gospodarstvo, toda njegovi desno usmerjeni vladi po letu dni na čelu države ni uspelo izboljšati situacije. Medtem ko Merzu priljubljenost pada, se izgovarja na dejavnike, na katere sam ne more neposredno vplivati, od vojne v Iranu do strogih predpisov in ureditev v Bruslju.

Ta teden je svoje frustracije nepričakovano stresel na dijake srednje šole v zahodni Nemčiji. Vojna v Iranu »nas stane veliko denarja – veliko davkoplačevalskega denarja – in stane nas veliko gospodarske moči«, je po poročanju Politica dejal kancler. »Vojna proti Iranu neposreden vpliva na našo gospodarsko uspešnost, zato jo je treba čim prej ustaviti,« je še dodal.

Trump: Nič čudnega, da gre Nemčiji tako slabo

Kanclerjeve besede so prišle na uho ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki se je, kot je že v navadi, nato oglasil na družbenem omrežju truth social. Zapisal je, da se Merz domnevno strinja, da ima Teheran pravico do jedrskega orožja. »Sploh ne ve, o čem govori!« je zapisal Trump in dodal: »Nič čudnega, da gre Nemčiji tako slabo, tako gospodarsko kot sicer!«

Merz je prej skušal ohraniti prijateljske odnose z ameriškim predsednikom. Kanclerjev govor Politico označuje za premeteno politično potezo, saj so v Nemčiji globoko nezadovoljni s Trumpom in vojno v Iranu, Merz pa krvavo potrebuje domačo podporo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po Merzevi opazki, da je Iran ponižal ZDA, dejal, da kancler ne ve, o čem govori. FOTO: Aaron Chown/AFP

Podobno se dogaja v Bruslju. Merz bi se rad prikupil nemškim poslovnežem, zato si prizadeva, da bi EU znižala kriterije za omejevanje uporabe umetne inteligence. Kancler je na industrijskem sejmu v Hannovru ta mesec dejal, da se bo v Bruslju zavzel za »izvzetje industrijske rabe umetne inteligence iz trenutnega primeža uredb«. Merzeva vlada si prav tako prizadeva, da bi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen v uredbe posegla bolj odločno, obenem pa kancler ostro nasprotuje njenim proračunskim načrtom.

V Nemčiji o zvišanju DDV, nižji obdavčitvi plač in še čem

Merz bi rad pomiril nemška industrijska podjetja, ki za izgubo konkurenčnosti krivijo kopico evropskih uredb. Osemdeset odstotkov podjetij se namreč pritožuje, da se je birokracija v zadnjih treh letih povečala, so ugotovili v anketi nemškega gospodarskega inštituta. Več kot 90 odstotkov podjetij si želi, da bi se število evropskih pravil zmanjšalo. 

Merz dosegel dno, AfD v vzponu

Merzevi poskusi, da bi za ohromljeno nemško gospodarstvo okrivil tuje sile, so tesno povezani z njegovo vse manjšo priljubljenostjo na domačem terenu. Ta teden se je kancler prvič uvrstil na dno lestvice 20 najpomembnejših nemških politikov, ki jo je sestavila družba Insa. Po javnomnenjski raziskavi DeutschlandTrend za ARD je zgolj 15 odstotkov Nemcev  zadovoljnih z Merzevo desnosredinsko koalicijo. 

Medtem ko nezadovoljstvo z vlado narašča, se je skrajno desna stranka AfD, ki glasno kritizira razmere v nemškem gospodarstvu in visoke stroške energije, okrepila. Po raziskavi Politica je AfD trenutno najbolj priljubljena sila v nemški politiki.

Merz v pogovoru z dijaki na srednji šoli na zahodu Nemčije. FOTO: Teresa Kroeger/Reuters