Gangster bo poskrbel za moške z Visa

Zagreb – »Čez deset let bodo naši otoki povsem opusteli,« pravi prvi človek združenja hrvaških otokov Otočki sabor Denis Barić. Podatki to potrjujejo. Med otoki, na katerih se število prebivalcev zmanjšuje, je tudi Vis. A bo zanj rešitev zdaj ponudil – Gangster.

Da hrvaški otoki izumirajo, saj se vedno več mladih z njih izseljuje, ni več nobena skrivnost. Od leta 2001 do 2011 so sicer na 17 otokih našteli nekaj več prebivalcev, vendar se je na drugi strani kar na 28 otokih število zmanjšalo, dva, Sveti Andrija in Sušac, pa sta postala »mrtva« otoka. Tudi na turistično razvpitih Visu, Hvaru in Šolti se število stalnih prebivalcev zmanjšuje, pri življenju pa jih držijo, ocenjujejo sociologi, le tisti, ki imajo tam počitniške hišice in apartmaje.

Pred dnevi je splitski časnik Slobodna Dalmacija objavil reportažo o življenju na Visu, v kateri je bilo omenjeno tudi, da je na tem otoku vedno več osamljenih moških, ki si želijo ženske družbe in ženske roke v domovih. Nediljko Bilić je tisto jutro v Imotskem pil kavico in prebiral časnik. Nediljko je sicer znan po tem, da ima agencijo za »osamljena srca«, o njem, ki sicer nosi vzdevek Gangster, je hrvaška televizija posnela celo dokumentarec, v katerem je predstavila njegovo delovanje in zgodbe tistih, ki jih je »njegova agencija združila za vse življenje«.

Ženitovanjska globalizacija

Časopisna reportaža je Gangsterja dvignila na noge, kot sam pravi, kavice ni niti popil do konca, ampak je nemudoma odšel do svoje pisarne in se odločil, da bo po svojih močeh pomagal hrepenečim moškim z Visa. »Nemudoma sem poklical šefa predstavništva za Jugovzhodno Azijo in mu ukazal, naj gre v akcijo. Tajke so prelepe ženske in niti najmanj ne dvomim, da ne bodo všeč fantom z Visa. Globalizacija je tudi na tem področju nujna, no, imam pa tudi že nekaj ponudb iz Ukrajine, Romunije, Moldavije, moral bom skočiti še do Albanije … Seveda niti naših, domačih deklet iz Slavonije, Like, Istre, Dalmatinske zagore, Hercegovine ne manjka,« pravi Gangster in dodaja, da je rešitev za vse neporočene na Visu na dlani, prve rezultate pa napoveduje že za konec tega leta. Najprej bodo neporočeni z Visa dobili »ponudbo« v sliki in besedi, sledilo bo srečanje »v živo«, potem pa bo, kakor pač že bo … »Bo pa malce le treba seči v žep, biti kavalir in ne dovoliti, da si dekle sama plačuje kavo. In potem ... bo vse v božjih rokah,« še pravi optimistični Gangster iz Imotskega.

Več na Krku, manj v južni Dalmaciji

Sicer pa podatki hrvaškega statističnega zavoda kažejo, da se je število prebivalcev otokov krepko povečalo le na kvarnerskem Krku, in sicer za dobrih tisoč. Kot je znano, je otok znan po številnih počitniških hišicah Zagrebčanov in Slovencev. Proti jugu se število novih otočanov vse bolj manjša, na otokih po južni Dalmaciji pa se je v zadnjem desetletju število prebivalcev krepko zmanjšalo. Statistiki so pokazali, da ni niti enega otoka, na katerem bi se v zadnjem letu število prebivalcev povečalo za vsaj enega prebivalca.

Mladi otočani (prav tako tudi mladi s celinskega dela Hrvaške) se izseljujejo, svojo Indijo Koromandijo pa iščejo ne le v Zagrebu ali Splitu, ampak zlasti v Kanadi, Združenih državah Amerike, Avstraliji, Nemčiji, na Irskem … Dela na otokih ni, tako imenovane naravne obnove prebivalstva še manj, iz ust starejših prebivalcev zlasti južnodalmatinskih otokov pa je nemalokrat mogoče slišati, da so »tako ali tako pozabljeni od boga in od Zagreba«. Pomanjkanje vode poleti, pozimi pa radikalno zmanjšanje ladijskih povezav s kopnim izseljevanje le pospešujeta.

Od konca 19. stoletja se je s Hrvaškega izselilo približno 1,3 milijona državljanov. Največ do prve svetovne vojne, ko je večinoma iz Dalmacije v tujino odšlo skoraj pol milijona ljudi, sledila so izseljevanja med obema vojnama in takoj po drugi svetovni vojni, ko je Hrvaško zapustilo dobrih 350.000 ljudi, ter konec šestdesetih let, ko je s trebuhom za kruhom iz države odšlo najmanj 300.000 »gastarbajterjev«.