Giorgia Meloni se ne bo pustila poraziti na svojem terenu

Parlamentarnih volitev v Italiji ni pričakovati pred pomladjo prihodnje leto, boj za volivce pa se predvsem na desnici že zaostruje. Prihod več kot 70.000 ljudi v špansko eksklavo Ceuto je premierki Giorgii Meloni ponudil priložnost, da znova postavi v ospredje migracije in varnost, temi, na katerih je gradila svoj politični vzpon, zdaj pa se z njima v njeno volilno bazo vse bolj zažira upokojeni general Roberto Vannacci z novoustanovljeno radikalno stranko Nacionalna prihodnost.

Reportaža iz Italije: Visoka cena za poceni paradižnike na naših krožnikih

Italijanska vlada dva tedna po vstopu množice migrantov v Ceuto vztraja pri delnem nadzoru potnikov, ki iz Španije v Italijo potujejo po zraku ali morju. Ukrep, na katerega je Madrid odgovoril z enako mero, oblasti v Rimu utemeljujejo z možnostjo novega množičnega prihoda v Ceuto ter z varnostnimi in terorističnimi tveganji za Italijo, čeprav iz Ceute brez dodatnega nadzora ni mogoče nadaljevati poti v Evropo. Prav tako se je velika večina migrantov, ki so na špansko ozemlje vstopili konec julija, že vrnila v Maroko.

Giorgia Meloni je migracijsko politiko španskega premiera Pedra Sáncheza, predvsem množično regularizacijo priseljencev brez urejenega statusa, kritizirala že pred zaostritvijo razmer v Ceuti, zaveznico pa je dobila tudi v danski socialdemokratski premierki Mette Frederiksen. Po izbruhu krize v eksklavi sta voditeljici, ki izhajata iz različnih političnih tradicij, pozvali k preučitvi začasne izključitve Španije iz schengenskega območja, ta teden pa sta se v »skupnem sporočilu Evropi« zavzeli za okrepitev izgonov migrantov brez urejenega statusa, ustanavljanje centrov za vračanje v tretjih državah in druge »inovativne rešitve« zunaj Evropske unije.

Giorgia Meloni je zaveznico pa je dobila tudi v danski socialdemokratski premierki Mette Frederiksen. FOTO: Yves Herman/Reuters

Kakor sta zapisali na družbenih omrežjih, nezakonito priseljevanje zvišuje stopnjo kriminalitete, povečuje pritisk na javne storitve in spodkopava zaupanje državljanov. Posebej sta izpostavili tujce brez pravice do prebivanja, ki zagrešijo nasilna kazniva dejanja, preprodajajo droge ali so odgovorni za spolno nasilje, vendar povezave med priseljevanjem in kriminalom nista podprli s konkretnimi podatki.

Več kot varnostno vprašanje

Giorgia Meloni je ves čas mandata na čelu italijanske vlade zagovarjala trdo politiko do priseljevanja, zato njen odziv na dogajanje v Ceuti ni bil presenetljiv. Po besedah politologa Emanuela Massettija z univerze v Trentu ga je mogoče pojasniti z »razsežnostjo krize« in varnostnimi pomisleki Italije. »Vlado skrbi, da bi bili med več tisoč ljudmi, ki so prestopili mejo, tudi posamezniki, ki bi lahko ogrožali evropsko varnost. Italija je bila doslej v primerjavi z drugimi velikimi, pa tudi nekaterimi manjšimi evropskimi državami precej uspešna pri preprečevanju večjih terorističnih napadov,« je dejal v pogovoru za Delo.

A vendar varnostno vprašanje po Massettijevih besedah ni edina razlaga za ostro pozicioniranje proti Madridu, ki je zamajalo odnose med državama. Giorgia Meloni je že pred prihodom v palačo Chigi omilila nasprotovanje Bruslju, kritiko pa preusmerila proti sredinskim in levim vladam v državah članicah. »Do institucij EU ima pragmatičen odnos in si prizadeva vplivati na njihove odločitve, hkrati pa neposredno kritizira in politično napada svoje tekmece,« je pojasnil. Do podobnih trenj je v preteklosti prihajalo tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Velika večina migrantov, ki so vstopili v Ceuto, se je vrnila v Maroko. FOTO: Violeta Santos Moura/Reuters

Prav tako pa odziva desničarske vlade ne gre razumeti brez notranjepolitičnega dogajanja, kar je Giorgii Meloni očital tudi španski zunanji minister José Manuel Albares. »Računica je predvsem volilna,« je za Delo pritrdil Valerio Alfonso Bruno, politolog in avtor knjige Vzpon Bratov Italije. Po njegovem se lahko koalicija po skoraj štirih letih na oblasti pohvali predvsem z javnofinančno verodostojnostjo in nizko brezposelnostjo, precej manj pa z gospodarsko rastjo. Ta je bila tri leta zapored nižja od odstotka, poleg tega se Italijani soočajo s padcem kupne moči. »Na gospodarskem področju zato nima veliko gradiva za volilno kampanjo. Ceuta ji ponuja politično hvaležnejšo temo; lahko zatrjuje, da državljanom zagotavlja varnost, četudi jim ne more ponuditi večje blaginje,« je pojasnil Bruno.

Takšen pristop ni nov. Podobno se je italijanska premierka odzvala pred časom, ko jo je vzel na piko ameriški predsednik Donald Trump. »Njegove napade je doma uporabila kot dokaz, da nacionalne interese brani pred vsakršnimi zunanjimi pritiski, hkrati pa je ohranila funkcionalne odnose z ZDA,« je spomnil sogovornik. »Enako logiko uporablja tudi zdaj; spor s tujino z najmanjšimi možnimi stroški spreminja v notranjepolitične koristi.«

Tekmec z desne

K izkoriščanju podob iz Ceute za notranjepolitične namene je gotovo pripomogla tudi nova spremenljivka v italijanski volilni enačbi. Politično dogajanje v zahodni sosedi zadnje mesece zaznamuje nagel vzpon radikalne stranke Nacionalna prihodnost, ki jo vodi upokojeni general Roberto Vannacci. Zadnja merjenja javnega mnenja ji pripisujejo več kot sedemodstotno podporo, s čimer je že prehitela skrajno desno koalicijsko Ligo, na listi katere je bil Vannacci izvoljen v evropski parlament, in diha za vrat drugi vladni stranki, konservativni Naprej, Italija. Na prvem mestu ostajajo premierkini Bratje Italije, ki pa jim je podpora v zadnjem času nekoliko upadla.

Preden se je iz opozicije povzpela na čelo vlade, je Giorgia Meloni obljubljala brezkompromisen boj proti nezakonitemu priseljevanju in med drugim napovedala pomorsko blokado pred italijansko obalo. Danes jo na tem področju izziva Vannacci, ki v središče svojega programa postavlja remigracijo. Politični kapital kuje s kritiko desne koalicije, ki jo označuje za »razvodenelo« ter ji očita, da vrača manj migrantov kot prejšnje levosredinske vlade in da je prelomila predvolilne obljube, kot sta centra za sprejem in vračanje migrantov v Albaniji, ki zaradi pravnih zapletov že drugo leto ostajata skoraj prazna.

Skrajno desni stranki Nacionalna prihodnost, ki jo vodi Roberto Vannacci, ankete kažejo že več kot sedemodstotno podporo. FOTO: Remo Casilli/Reuters

Vannacci je sprva na svojo stran pridobival predvsem nezadovoljne volivce Lige, v zadnjem obdobju pa njegovi novi podporniki, kakor je poudaril Massetti, prihajajo skoraj izključno iz vrst nekdanjih volivcev Giorgie Meloni, kar med Brati Italije stopnjuje nervozo. »Premierka obupno potrebuje konkretne rezultate, saj je njena volilna kampanja leta 2022 v precejšnji meri temeljila na migracijah in varnosti. Toda dosežki na tem področju niso taki, kot je verjetno upala sama,« je pojasnil politolog. »Sodeč po raziskavah so Italijani očitno pričakovali več.«

Aritmetična in ne ideološka dilema

Ob vse večji podpori Nacionalni prihodnosti se bo Giorgia Meloni pred prihodnjimi volitvami morala odločiti, kako ravnati z Vannaccijem. »Nikoli ni imela težav z združevanjem institucionalne podobe in radikalne drže. Ta kombinacija je njen način delovanja, ne kompromis, v katerega bi bila prisiljena,« je pojasnil Bruno. Premierkina dilema je tako bolj aritmetična kot ideološka. »Desni tabor brez Nacionalne prihodnosti zaostaja za levim. Giorgia Meloni se zato z Vannaccijem ne more povezati, ne da bi s tem legitimirala človeka, ki spodjeda njeno volilno bazo, niti ga ne more pustiti zunaj, ne da bi razdelila desnico,« je dejal sogovornik. Največ negotovosti je pri bolj sredinski koalicijski partnerici Naprej, Italija, ki bi lahko zavrnila sodelovanje z Vannaccijem, vprašanje njegove vključitve v desno zavezništvo pa bi utegnilo povzročiti tudi notranje delitve v stranki.

Kako zapletena bo aritmetika, bo na koncu odvisno predvsem od tega, ali se bo podpora upokojenemu generalu v prihodnjih mesecih ustalila ali bo še naprej naraščala. Za zdaj se zdi, da radikalni politik še ni dosegel vrha.
___________

/ Foto Delo

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.