Pred mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami konec novembra lani se je zdelo, da se bo Italija pridružila Sloveniji, Španiji in drugim evropskim državam, v katerih je spolni odnos brez soglasja opredeljen kot posilstvo. Po sprejetju zakona v poslanski zbornici brez glasu proti ga je bilo treba le še potrditi v senatu. A korak, ki je veljal za formalizem, je torpedirala Liga. Najbolj skrajna izmed treh koalicijskih strank je zahtevala odložitev razprave in konec januarja predstavila nov predlog, iz katerega je izginil pojem soglasja. Po ocenah nevladnih organizacij in opozicije gre za nevarno nazadovanje v boju proti nasilju na podlagi spola.

Prva ženska na čelu italijanske vlade Giorgia Meloni je v preteklosti večkrat dala vedeti, da ni feministka, kar se simbolno kaže tudi pri vztrajanju, da se jo naslavlja z moško oblike naziva il presidente namesto la presidente. Prav tako politični milje, v katerega se umešča, praviloma ni naklonjen spoprijemanju s patriarhatom. Kljub temu je odnos premierke in njene stranke Bratje Italije do vprašanj enakosti spolov in boja proti nasilju nad ženskami bolj kompleksen kot pri nekaterih drugih sorodnih političnih silah v Evropi.

Vladna kriza zaradi zakona samo ja pomeni ja

Ambivalentnost Giorgie Meloni, ki poudarja vlogo ženske kot mame, in njene stranke se kaže v razliki med distanco do feministične agende in pragmatičnim pristopom v zakonodajnem procesu. Po eni strani vlada izvaja tihe posege v obstoječe politike, v preteklosti je denimo občutno zmanjšala sredstva za preprečevanje nasilja nad ženskami, po drugi pa je pragmatično pripravljena iskati širše politično soglasje pri kazenskopravnih ukrepih. To se je pokazalo novembra lani, ko so poslanci stranke Bratje Italije z opozicijo soglasno podprli zakon, ki opredeljuje femicid ​kot posebno kaznivo dejanje z možnostjo dosmrtne kazni. Vse je kazalo, da se bo podoben vzorec – vključno z redko enotnostjo levega in desnega političnega pola – ponovil pri zakonu »samo ja pomeni ja«.

Toda pobuda, ki je določala, da je vsak spolni odnos brez privolitve posilstvo, je bila talka koalicijskih razhajanj. Tik pred dokončno potrditvijo v senatu jo je ustavila Liga Mattea Salvinija. Podpredsednik vlade in minister za promet je trdil, da bi lahko takšna zakonska ureditev ženskam dala orožje proti moškim v obliki prijav iz maščevanja.

Medijska svoboda pod Giorgio Meloni: tožbe, vohunjenje in cenzura

Ni bilo prvič, da je skrajno desna stranka poskušala zaigrati na strune volivcev, ki so sovražno nastrojeni do pravic žensk in vprašanj spola. Minister za izobraževanje Giuseppe Valditara iz vrst Lige je nedavno dosegel sprejetje zakona, ki prepoveduje spolno vzgojo v osnovnih šolah, v srednjih pa jo pogojuje s soglasjem staršev. Ustavitev zakona o soglasju je del iste politične strategije.

Argument brez podlage

Po besedah senatorke PD Valerije Valente, članice parlamentarne preiskovalne komisije o femicidu​, gre pri navedbah Lige o možnih zlorabah predlagane zakonske ureditve za argument brez empirične podlage. »Dejstvo je, da ženske nasilja večinoma sploh ne prijavijo; prijavo vloži le okoli deset odstotkov žrtev. Razlogi so strah, da jim ne bodo verjeli, bojazen pred dolgotrajnim in izčrpavajočim sodnim postopkom ter množico intimnih in neprijetnih vprašanj,« je dejala za Delo. »V ozadju je ves čas prisoten tudi stereotip, da si je ženska za posilstvo na neki način sama kriva.«

INFOGRAFIKA: Delo

V Italiji je trenutno posilstvo priznano le ob uporabi nasilja, groženj ali zlorabi moči, kar žrtvam nalaga dodaten pritisk. »Ženske, ki se odločijo za prijavo, morajo na sodišču odgovarjati na številna vprašanja o svojem vedenju, spolnih navadah in celo o oblačilih. Pozornost je pogosto bolj usmerjena v žrtev kot v storilca kaznivega dejanja,« je poudarila Valeria Valente. Razumevanje spolnega nasilja se je začelo postopoma spreminjati zaradi sodne prakse kasacijskega sodišča, evropskega sodišča za človekove pravice in istanbulske konvencije, vendar so ti premiki po njenih ocenah še vedno omejeni, predlagane spremembe Lige pa bi pomenile nazadovanje – do te mere, da bi bilo po mnenju senatorke v takšnih okoliščinah bolje, da zakonodaja ostane nespremenjena.

Simbolno in pravno nazadovanje

Najbolj sporen del nove različice zakona, ki jo je pripravila senatorka Lige Giulia Bongiorno, zadeva izbris pojma soglasje. Spolno nasilje ni več opredeljeno kot dejanje, storjeno »brez svobodne in aktualne privolitve« druge osebe, temveč kot dejanje, storjeno proti volji osebe. Predlog, ki hkrati predvideva tudi zvišanje kazni, po besedah Giulie Bongiorno »zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite« žrtev »v vseh mogočih okoliščinah«, ne da bi pri tem posegal v dokazna pravila kazenskega postopka ali v pravico obtoženca do obrambe.

S tem se ne strinjajo opozicija, del pravne stroke in združenja za boj proti nasilju na podlagi spola. »Nasprotna volja, torej nestrinjanje, ni isto kot 'soglasje' – ne na jezikovni, ne na pravni ravni in še najmanj v sodnih dvoranah, kjer imajo ženske, ki v Italiji prijavijo nasilje, že zdaj velike težave,« je bila jasna Valeria Valente.

Podobno meni tudi odvetnica Ilaria Boiano iz združenja Differenza Donna, ki je za Delo ocenila, da predlog pomeni simbolno in pravno nazadovanje glede na evropski in mednarodni razvoj zadnjih desetletij, v katerem se spolno nasilje razume kot kršitev pravice do odločanja o lastnem telesu, ne zgolj kot vprašanje fizične prisile. Z izbrisom pojma soglasja se po njenem utrjuje model, ki izhaja iz domneve o razpoložljivosti telesa, dokler ni izraženo jasno nasprotovanje.

Plesalci nastopajo na Španskih stopnicah med dogodkom »Brez nasilja, samo ljubezen«, ki so ga  ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami v Rimu pripravili z namenom ozaveščanja o nasilju nad ženskami. FOTO: Remo Casilli Reuters

Na praktični ravni to pomeni večje breme za žrtev, saj ne bi več zadostovalo dokazovanje odsotnosti privolitve, temveč bi bilo treba pokazati, da je bilo nestrinjanje izraženo na prepoznaven in nedvoumen način. Presoja bi se tako znova lahko oprla na družbene predstave o tem, kako naj bi bila videti 'prava' zavrnitev, pri čemer so te pogosto prežete s spolnimi stereotipi. Prav tako nova različica po njenem ne zajame dovolj jasno primerov, ko oseba zaradi šoka ali strahu ne zmore aktivnega upiranja, zato bi se v sodni praksi lahko znova pojavilo vprašanje, zakaj žrtev ni bolj jasno izrazila, da noče spolnega odnosa.

Prestavitev obravnave

Nov predlog zakona, iz katerega je izpuščen pojem soglasja, je bil konec januarja z 12 glasovi za in deset proti potrjen v senatnem pravosodnem odboru. Zanj so glasovali predstavniki vladne koalicije – Bratje Italije, Liga in Naprej, Italija –, opozicijske stranke, med njimi PD, Gibanje 5 zvezd ter Zavezništvo zelenih in levice, pa so temu nasprotovale. S tem je odbor določil besedilo, ki bo podlaga za nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Ta je bila v senatu sprva napovedana za februar, vendar je bila na zahtevo opozicije, ki je zahtevala dodaten čas za razpravo o preoblikovani različici, preložena predvidoma na marec oziroma april.

»Na simbolni ravni gre za udarec ženskam, gibanjem, združenjem, mrežam in centrom za pomoč žrtvam nasilja, ki so verjeli v dogovor in možnost, da se naredi korak naprej pri pravici žensk do samoodločanja ter do svobodne in zavestne spolnosti,« je zasuk v vrstah koalicije komentirala Valeria Valente. »Tvegamo paradoks, da bo prav prva vlada, ki jo vodi ženska, Giorgia Meloni, ženske potisnila nazaj tudi na področju obrambe pred spolnim nasiljem.«

__________________________

/

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.