Salvinijev oportunizem usoden za italijansko vlado
Predsednik republike Sergio Mattarella bo po odstopu premiera usmerjal državo skozi občutljivo obdobje.
Odpri galerijo
Italijanski premier Giuseppe Conte je med govorom v senatu ostro napadel voditelja Lige Mattea Salvinija in mu pripisal krivdo za vladno krizo. Foto Afp
Po napovedanem odstopu Giuseppeja Conteja s položaja italijanskega premiera sosednjo državo najverjetneje čaka na videz brezupno iskanje alternativne oziroma tehnične koalicije, ki bi imela večino v zgornjem in spodnjem domu italijanskega parlamenta.
Odločitev o tem, kako se bo razpletla italijanska politična kriza, je v rokah predsednika republike Sergia Mattarelle, ki lahko v skladu z ustavo takoj razpiše predčasne volitve oziroma se odloči za iskanje alternativne koalicije v pogovorih z voditelji parlamentarnih strank. Predsednik do danes ni nakazal, kako se bo lotil iskanja izhoda iz položaja, v katerem se je znašla država.
Italija se teoretično še vedno lahko izogne predčasnim volitvam, a uspeh kakršnihkoli posvetovanj je izrazito negotov, predvsem zato, ker Gibanje 5 zvezd (G5Z) kot največja parlamentarna stranka v zadnjih dneh ni kazalo resnega zanimanja za sklenitev zavezništva z opozicijsko levosredinsko Demokratsko stranko (PD). Še bistveno manj verjeten se po Contejevem današnjem govoru v senatu, v katerem je ostro napadel notranjega ministra in vodjo Lige Mattea Salvinija, zdi vnovičen dogovor med dosedanjima koalicijskima partnerjema.
Conte je na senatnem parketu ponovil zdaj že splošno sprejeto interpretacijo vzrokov za vladno krizo. Salvinija je obtožil, da je svojo stranko oportunistično umaknil iz koalicije, da bi unovčil visoko volilno podporo, ki jo Liga uživa v javnomnenjskih anketah. A naredil je še korak naprej: Salviniju je pred poslanci očital nedostojno obnašanje, pomanjkanje pravne kulture, kritiziral je tudi njegov način nabiranja političnih točk in nekatere njegove »avtoritarne« ideje.
Vodji Lige po Contejevem mnenju primanjkuje občutka za pravila političnega obnašanja, o čemer priča tudi dejstvo, da Salvini parlamentu nikoli ni pojasnil očitkov o tem, da je njegova stranka poskušala financirati svoje delovanje s pomočjo ruskih vlagateljev.
Italijanski notranji minister ni kazal znakov obžalovanja zaradi razpada koalicije, ki je vodila Italijo zadnjih 14 mesecev. Nasprotno, v odzivu na Contejev govor je zatrdil, da bi, če bi imel priložnost, vse odločitve sprejel še enkrat. Čeprav je Salvini v zadnjih dneh dopuščal možnost nadaljnjega sodelovanja z G5Z v vladi z nekoliko spremenjeno sestavo, danes v njegovih besedah ni bilo več čutiti pripravljenosti na sklepanje kompromisov. Predvsem je bilo videti, da je z razpadom vlade končno dosegel svoje.
Odločitev o tem, kako se bo razpletla italijanska politična kriza, je v rokah predsednika republike Sergia Mattarelle, ki lahko v skladu z ustavo takoj razpiše predčasne volitve oziroma se odloči za iskanje alternativne koalicije v pogovorih z voditelji parlamentarnih strank. Predsednik do danes ni nakazal, kako se bo lotil iskanja izhoda iz položaja, v katerem se je znašla država.
Italija se teoretično še vedno lahko izogne predčasnim volitvam, a uspeh kakršnihkoli posvetovanj je izrazito negotov, predvsem zato, ker Gibanje 5 zvezd (G5Z) kot največja parlamentarna stranka v zadnjih dneh ni kazalo resnega zanimanja za sklenitev zavezništva z opozicijsko levosredinsko Demokratsko stranko (PD). Še bistveno manj verjeten se po Contejevem današnjem govoru v senatu, v katerem je ostro napadel notranjega ministra in vodjo Lige Mattea Salvinija, zdi vnovičen dogovor med dosedanjima koalicijskima partnerjema.
Obračun brez zadržkov
Conte je na senatnem parketu ponovil zdaj že splošno sprejeto interpretacijo vzrokov za vladno krizo. Salvinija je obtožil, da je svojo stranko oportunistično umaknil iz koalicije, da bi unovčil visoko volilno podporo, ki jo Liga uživa v javnomnenjskih anketah. A naredil je še korak naprej: Salviniju je pred poslanci očital nedostojno obnašanje, pomanjkanje pravne kulture, kritiziral je tudi njegov način nabiranja političnih točk in nekatere njegove »avtoritarne« ideje.
Italijanski premier Giuseppe Conte in vodja Lige Matteo Salvini med današnjim zasedanjem senata. Foto Reuters
Vodji Lige po Contejevem mnenju primanjkuje občutka za pravila političnega obnašanja, o čemer priča tudi dejstvo, da Salvini parlamentu nikoli ni pojasnil očitkov o tem, da je njegova stranka poskušala financirati svoje delovanje s pomočjo ruskih vlagateljev.
Italijanski notranji minister ni kazal znakov obžalovanja zaradi razpada koalicije, ki je vodila Italijo zadnjih 14 mesecev. Nasprotno, v odzivu na Contejev govor je zatrdil, da bi, če bi imel priložnost, vse odločitve sprejel še enkrat. Čeprav je Salvini v zadnjih dneh dopuščal možnost nadaljnjega sodelovanja z G5Z v vladi z nekoliko spremenjeno sestavo, danes v njegovih besedah ni bilo več čutiti pripravljenosti na sklepanje kompromisov. Predvsem je bilo videti, da je z razpadom vlade končno dosegel svoje.
Politične ambicije Mattea Salvinija so bile ključni vzrok za italijansko vladno krizo. Njegova želja po prevzemu oblasti je očitna, kaj bo poskusil doseči kot premier, pa veliko manj, je v pogovoru za Delo pojasnil Lorenzo Codogno, gostujoči profesor na London School of Economics ter nekdanji glavni ekonomist na italijanskem finančnem ministrstvu.
Volilno telo je postalo zelo volatilno in ni več tako ideološko kot v preteklosti, zato se lahko stvari hitro spremenijo. Opozoriti je treba tudi na preiskavo Liginih povezav z Rusijo, ki je zdaj v rokah tožilstva. To je nekaj, kar lahko potencialno eksplodira ter vpliva na volilne obete. Položaj je torej zelo fluiden, a če je verjeti javnomnenjskim anketam, Salvinija ni mogoče ustaviti.
Če bi namesto sedanje vlade Italija dobila desnosredinsko, bi to lahko bila celo pozitivna sprememba. Na eni strani bi se zmanjšal obseg volilnih obljub, saj bi zmagala samo ena stran in bi tako dobili bolj kohezivno vlado. Toda ni nujno, da bi vlada pod Salvinijem dejansko vodila desnosredinsko politiko; lahko bi bila preprosto desna. To bi povečalo verjetnost odprte konfrontacije z Evropo in celo izstopa Italije iz evrskega območja. Rezultat morebitnih volitev bo odvisen od tega, ali bodo stranke na desnici nastopile poenoteno.
Njegove dolgoročne ambicije niso jasne. Vemo, da si želi izrazitega zmanjšanja davčnih obremenitev oziroma fiskalnega šoka, kakor sam temu pravi. Verjetno bi si poskušal v pogajanjih z EU in evropsko komisijo zagotoviti nekaj več fiskalnega manevrskega prostora, s čimer bi uresničil svoje načrte. Videli bomo, ali je to mogoče, ampak vsekakor bo to poskusil storiti.
To je povsem zgrešena ideja, ki jo kljub temu periodično oživljajo, kar niti ni presenetljivo. Ligina baza je po mojem precej zmerna, veliko njenih lokalnih predstavnikov ni skrajnih desničarjev. Toda vodstvo Lige se je jasno premaknilo na desno in okoli Salvinija so ljudje na visokih položajih, ki nasprotujejo evru, so o tem pisali knjige in niso spremenili mnenja. Ideja o vzporedni valuti se zdi neškodljiva, a njeni predlagatelji jo dojemajo kot nekaj, kar bi lahko pripravilo teren za izstop države iz evrskega območja. Zaradi tega je ta ideja nevarna.
Tudi če se bo Italija izognila predčasnim volitvam, je vzpon Mattea Salvinija na oblast čedalje bolj verjeten. Ga lahko kdo ustavi?
Volilno telo je postalo zelo volatilno in ni več tako ideološko kot v preteklosti, zato se lahko stvari hitro spremenijo. Opozoriti je treba tudi na preiskavo Liginih povezav z Rusijo, ki je zdaj v rokah tožilstva. To je nekaj, kar lahko potencialno eksplodira ter vpliva na volilne obete. Položaj je torej zelo fluiden, a če je verjeti javnomnenjskim anketam, Salvinija ni mogoče ustaviti.
Očitno hoče Salvini zmagati na volitvah in sestaviti vlado. Toda kaj se lahko zgodi po tem? Kaj bi rad dosegel?
Če bi namesto sedanje vlade Italija dobila desnosredinsko, bi to lahko bila celo pozitivna sprememba. Na eni strani bi se zmanjšal obseg volilnih obljub, saj bi zmagala samo ena stran in bi tako dobili bolj kohezivno vlado. Toda ni nujno, da bi vlada pod Salvinijem dejansko vodila desnosredinsko politiko; lahko bi bila preprosto desna. To bi povečalo verjetnost odprte konfrontacije z Evropo in celo izstopa Italije iz evrskega območja. Rezultat morebitnih volitev bo odvisen od tega, ali bodo stranke na desnici nastopile poenoteno.
Koliko bi Salvinijeve dolgoročne ambicije morale skrbeti EU?
Njegove dolgoročne ambicije niso jasne. Vemo, da si želi izrazitega zmanjšanja davčnih obremenitev oziroma fiskalnega šoka, kakor sam temu pravi. Verjetno bi si poskušal v pogajanjih z EU in evropsko komisijo zagotoviti nekaj več fiskalnega manevrskega prostora, s čimer bi uresničil svoje načrte. Videli bomo, ali je to mogoče, ampak vsekakor bo to poskusil storiti.
Liga se že dalj časa spogleduje z izdajo kratkoročnih obveznic oziroma minibotov, ki bi teoretično lahko funkcionirale kot vzporedna valuta. Kaj si mislite o tem? Je to zgolj pogajalska taktika ali nekaj, kar bi stranka v resnici lahko uresničila, če bi se znašla na oblasti?
To je povsem zgrešena ideja, ki jo kljub temu periodično oživljajo, kar niti ni presenetljivo. Ligina baza je po mojem precej zmerna, veliko njenih lokalnih predstavnikov ni skrajnih desničarjev. Toda vodstvo Lige se je jasno premaknilo na desno in okoli Salvinija so ljudje na visokih položajih, ki nasprotujejo evru, so o tem pisali knjige in niso spremenili mnenja. Ideja o vzporedni valuti se zdi neškodljiva, a njeni predlagatelji jo dojemajo kot nekaj, kar bi lahko pripravilo teren za izstop države iz evrskega območja. Zaradi tega je ta ideja nevarna.
