Glifosat kljub tožbam še vedno prodajni hit
Največ ga prodajo v Franciji, na Poljskem, v Nemčiji, Italiji in Španiji, v Sloveniji se je v obdobju 2013-2017 prodaja povečala za skoraj 70 odstotkov.
Odpri galerijo
Med je eno od številnih živil, v katerih so našli ostanke glifosata, najpogosteje uporabljenega herbicida na svetu. FOTO: Reuters
Glifosat, najpogosteje uporabljani herbicid na svetu, so našli že v človeških tekočinah (mleku mater, urinu) in številnih živilih (pivu, medu, sadju …). V središču polemik je najmanj od leta 2015, ko ga je Mednarodna agencija za raziskave raka razvrstila med snovi, ki so za človeka verjetno rakotvorne. To je sprožilo več tisoč tožb proti proizvajalcu pripravkov, ki vsebujejo glifosat, ameriškemu Monsantu, ki ga je leta 2018 prevzel nemški Bayer. Bolj malo pa je znanega o uporabi glifosata. Prve podatke za Evropo prinaša poročilo evropskega omrežja odličnosti Endure.
Poročilo, ki so ga pripravili strokovnjaki s področja zmanjšanja odvisnosti kmetijstva od pesticidov, prinaša podatke o prodaji glifosata v 32 državah – poleg 28 članic EU še Norveške, Srbije, Švice in Turčije (EU 28+4). Temelji na podatkovnih zbirkah Eurostata, nacionalnih poročilih o prodaji pesticidov, sedem držav, za katere ni bilo na voljo podatkov, pa je v njem ocenjenih glede na prodajo in porabo glifosata.
Eurostat prodaje pesticidov ne vodi po posameznih sektorjih (kmetijstvo, gozdarstvo, železnice in infrastruktura, industrija, neprofesionalna raba …), temveč skupaj. V raziskavi so strokovnjaki ocenili, da je povprečno 90 odstotkov pesticidov uporabljenih v kmetijstvu. Iz poročila je razvidno, da je glifosat eden najpomembnejših herbicidov v evropskem kmetijstvu. Leta 2017 so ga v EU 28+4 prodali 47.452 ton, kar je tretjina vseh prodanih herbicidov, po vrednosti prodaje pa 40 odstotkov. V obdobju 2013–2017 je prodaja nihala med 45.000 in 47.000 tonami brez jasnega trenda in z velikimi razlikami med državami.
Največ glifosata so leta 2017 prodali v Franciji (petino celotne prodaje v EU 28+4), Poljski (14 odstotkov), Nemčiji (deset odstotkov), Italiji (osem odstotkov) in Španiji (osem odstotkov). Ti podatki se deloma prekrivajo podatki o državah, v katerih so porabili največ tega herbicida na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Največje porabnice (več kot 0,32 kilograma na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi) so Danska, Poljska, Nizozemska, Portugalska in Francija, najmanjše pa Turčija, Latvija, Velika Britanija in Švica (manj kot 0,12 kilograma na hektar).
Povprečna poraba herbicidov v kmetijstvu v EU 28+3 je bila 0,62 kilograma na hektar, navaja poročilo, katerega pripravo so koordinirali raziskovalci z belgijske Université Catholique de Louvain, francoskega Nacionalnega raziskovalnega inštituta za kmetijstvo, hrano in okolje (INRAE), danske aarhuške univerze in nemškega inštituta Juliusa Kühna.
V kmetijstvu je glifosat v široki uporabi pri enoletnih pridelkih, v trajnih nasadih in na travinju. Zabeleženih je najmanj osem namenov njegove uporabe. Pri enoletnih pridelkih (koruza, oljna ogrščica, žita, stročnice, sladkorna in krmna pesa) ga večinoma uporabljajo za zatiranje plevelov pred setvijo, kmalu po njej ali po spravilu pridelka za čiščenje površine ter tudi za uničenje pokrivnih pridelkov in hitro posušitev pridelkov pred pobiranjem.
Podatki o uporabi glifosata na enoletnih pridelkih so omejeni, piše v poročilu, zato porabe med državami ali vrstami pridelkov ni mogoče primerjati. Na podlagi dosegljivih podatkov so glifosat uporabili na 32 odstotkih vseh površin, na katerih je posejana pšenica, na četrtini vseh površin s koruzo in na dobri polovici (52) odstotkov vseh površin, zasajenih z oljno ogrščico. Pri trajnih nasadih so pridelovalci glifosat uporabljali v 39 odstotkih sadovnjakov, 32 odstotkih vinogradov in 45 odstotkih oljčnikov.
Med dejavniki, ki vplivajo na visoko porabo pesticidov, tudi herbicidov, na enoto kmetijske površine, raziskovalci navajajo bolj intenzivne kmetijske sisteme, klimatske razmere, ki so ugodne za razvoj plevelov in bolezni, majhen delež pridelkov v celotni strukturi pridelkov, ki ne potrebujejo veliko pesticidov (travinje), in uporabo manj učinkovitih pesticidov, kar zahteva večjo količinsko porabo na hektar.
Raziskovalci so opredelili tudi vrste uporabe glifosata, in sicer občasno ter redno oziroma sistemsko uporabo, ki je bodisi povezana s strukturnimi razmerami, bodisi ne. Navedli so tudi različne nekemične alternative glifosatu – gre za preventivne in kurativne ukrepe, kot je mehansko in biološko zatiranje plevelov. Njihova učinkovitost, cena in prilagoditev na pridelke in okolje so zelo različni ali pa jih ni mogoče ovrednotiti.
V obdobju 2013–2017 se je prodaja glifosata v Sloveniji povečala za skoraj 70 odstotkov, po uporabi na hektar smo pod evropskim povprečjem. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pravijo, da je bilo lani po še neobdelanih podatkih prodanega 86,7 tone glifosata. Poraba glifosata v zadnjem desetletju niha, skladno z različnimi potrebami v posameznih letih, odgovarjajo.
Z uveljavitvijo sprememb pravilnika o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev je bila oktobra lani prepovedana uporaba vseh herbicidov, tudi tistih, ki vsebujejo glifosat, na vseh javnih površinah, vključno z igrišči za golf in športnimi igrišči. Prvega aprila prihodnje leto bo ukinjena še uporaba herbicidov ob robovih cest in železnic, zato letos lahko pričakujemo obsežnejši padec prodaje glifosata, še večjega pa v prihodnjih dveh letih.
Katere alternative nameravajo uporabiti vzdrževalci cest in železnic, na upravi ne vedo, so se pa vzdrževalci že obrnili nanje s prošnjo po priporočilih. »Povedali smo jim, da so v preteklosti raziskovalci s Kmetijskega inštituta Slovenije podjetju DARS predlagali izvedbo projekta, ki bi bil usmerjen v iskanje rešitev za zatiranje plevelov ob cestah. Nadalje smo jim predlagali, da se z idejo podobnega projekta na železnicah obrnejo na podjetje DARS ter Kmetijski inštitut, kjer trenutno poteka projekt, ki se osredotoča na iskanje ustreznih alternativnih rešitev za zatiranje plevelov na različnih obdelovalnih površinah,« so odgovorili.
Uprava za varno hrano izvaja tudi nadzor ostankov pesticidov v živilih. Letno odvzame nekaj manj kot tisoč vzorcev sadja, zelenjave, živil živalskega izvora, žit ter žitnih izdelkov in predelanih živil. Od leta 2015 do 2019 je bilo v okviru rednega letnega nadzornega programa odvzetih 223 vzorcev živil, ki so bila analizirana na ostanke glifosata. Od tega je bila vsebnost glifosata pri 220 vzorcih pod mejo določanja analitske metode. V treh vzorcih pa je bil glifosat zaznan, šlo je za dva vzorca pšenične moke v letu 2018 in vzorec vina v letu 2019. Opravljena je bila ocena tveganja, ki je pokazala, da so vsa tri živila varna.
Poročilo, ki so ga pripravili strokovnjaki s področja zmanjšanja odvisnosti kmetijstva od pesticidov, prinaša podatke o prodaji glifosata v 32 državah – poleg 28 članic EU še Norveške, Srbije, Švice in Turčije (EU 28+4). Temelji na podatkovnih zbirkah Eurostata, nacionalnih poročilih o prodaji pesticidov, sedem držav, za katere ni bilo na voljo podatkov, pa je v njem ocenjenih glede na prodajo in porabo glifosata.
Glifosat v Evropi Foto Infografika Delo
Eurostat prodaje pesticidov ne vodi po posameznih sektorjih (kmetijstvo, gozdarstvo, železnice in infrastruktura, industrija, neprofesionalna raba …), temveč skupaj. V raziskavi so strokovnjaki ocenili, da je povprečno 90 odstotkov pesticidov uporabljenih v kmetijstvu. Iz poročila je razvidno, da je glifosat eden najpomembnejših herbicidov v evropskem kmetijstvu. Leta 2017 so ga v EU 28+4 prodali 47.452 ton, kar je tretjina vseh prodanih herbicidov, po vrednosti prodaje pa 40 odstotkov. V obdobju 2013–2017 je prodaja nihala med 45.000 in 47.000 tonami brez jasnega trenda in z velikimi razlikami med državami.
V Franciji prodajo petino vsega glifosata v Evropi
Največ glifosata so leta 2017 prodali v Franciji (petino celotne prodaje v EU 28+4), Poljski (14 odstotkov), Nemčiji (deset odstotkov), Italiji (osem odstotkov) in Španiji (osem odstotkov). Ti podatki se deloma prekrivajo podatki o državah, v katerih so porabili največ tega herbicida na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Največje porabnice (več kot 0,32 kilograma na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi) so Danska, Poljska, Nizozemska, Portugalska in Francija, najmanjše pa Turčija, Latvija, Velika Britanija in Švica (manj kot 0,12 kilograma na hektar).
Povprečna poraba herbicidov v kmetijstvu v EU 28+3 je bila 0,62 kilograma na hektar, navaja poročilo, katerega pripravo so koordinirali raziskovalci z belgijske Université Catholique de Louvain, francoskega Nacionalnega raziskovalnega inštituta za kmetijstvo, hrano in okolje (INRAE), danske aarhuške univerze in nemškega inštituta Juliusa Kühna.
Polja oljne ogrščice in glifosat
V kmetijstvu je glifosat v široki uporabi pri enoletnih pridelkih, v trajnih nasadih in na travinju. Zabeleženih je najmanj osem namenov njegove uporabe. Pri enoletnih pridelkih (koruza, oljna ogrščica, žita, stročnice, sladkorna in krmna pesa) ga večinoma uporabljajo za zatiranje plevelov pred setvijo, kmalu po njej ali po spravilu pridelka za čiščenje površine ter tudi za uničenje pokrivnih pridelkov in hitro posušitev pridelkov pred pobiranjem.
FOTO: Yves Herman/Reuters
Podatki o uporabi glifosata na enoletnih pridelkih so omejeni, piše v poročilu, zato porabe med državami ali vrstami pridelkov ni mogoče primerjati. Na podlagi dosegljivih podatkov so glifosat uporabili na 32 odstotkih vseh površin, na katerih je posejana pšenica, na četrtini vseh površin s koruzo in na dobri polovici (52) odstotkov vseh površin, zasajenih z oljno ogrščico. Pri trajnih nasadih so pridelovalci glifosat uporabljali v 39 odstotkih sadovnjakov, 32 odstotkih vinogradov in 45 odstotkih oljčnikov.
Med dejavniki, ki vplivajo na visoko porabo pesticidov, tudi herbicidov, na enoto kmetijske površine, raziskovalci navajajo bolj intenzivne kmetijske sisteme, klimatske razmere, ki so ugodne za razvoj plevelov in bolezni, majhen delež pridelkov v celotni strukturi pridelkov, ki ne potrebujejo veliko pesticidov (travinje), in uporabo manj učinkovitih pesticidov, kar zahteva večjo količinsko porabo na hektar.
Raziskovalci so opredelili tudi vrste uporabe glifosata, in sicer občasno ter redno oziroma sistemsko uporabo, ki je bodisi povezana s strukturnimi razmerami, bodisi ne. Navedli so tudi različne nekemične alternative glifosatu – gre za preventivne in kurativne ukrepe, kot je mehansko in biološko zatiranje plevelov. Njihova učinkovitost, cena in prilagoditev na pridelke in okolje so zelo različni ali pa jih ni mogoče ovrednotiti.
Z novo prepovedjo pričakovan padec prodaje
V obdobju 2013–2017 se je prodaja glifosata v Sloveniji povečala za skoraj 70 odstotkov, po uporabi na hektar smo pod evropskim povprečjem. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pravijo, da je bilo lani po še neobdelanih podatkih prodanega 86,7 tone glifosata. Poraba glifosata v zadnjem desetletju niha, skladno z različnimi potrebami v posameznih letih, odgovarjajo.
Z uveljavitvijo sprememb pravilnika o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev je bila oktobra lani prepovedana uporaba vseh herbicidov, tudi tistih, ki vsebujejo glifosat, na vseh javnih površinah, vključno z igrišči za golf in športnimi igrišči. Prvega aprila prihodnje leto bo ukinjena še uporaba herbicidov ob robovih cest in železnic, zato letos lahko pričakujemo obsežnejši padec prodaje glifosata, še večjega pa v prihodnjih dveh letih.
Katere alternative nameravajo uporabiti vzdrževalci cest in železnic, na upravi ne vedo, so se pa vzdrževalci že obrnili nanje s prošnjo po priporočilih. »Povedali smo jim, da so v preteklosti raziskovalci s Kmetijskega inštituta Slovenije podjetju DARS predlagali izvedbo projekta, ki bi bil usmerjen v iskanje rešitev za zatiranje plevelov ob cestah. Nadalje smo jim predlagali, da se z idejo podobnega projekta na železnicah obrnejo na podjetje DARS ter Kmetijski inštitut, kjer trenutno poteka projekt, ki se osredotoča na iskanje ustreznih alternativnih rešitev za zatiranje plevelov na različnih obdelovalnih površinah,« so odgovorili.
Uprava za varno hrano izvaja tudi nadzor ostankov pesticidov v živilih. Letno odvzame nekaj manj kot tisoč vzorcev sadja, zelenjave, živil živalskega izvora, žit ter žitnih izdelkov in predelanih živil. Od leta 2015 do 2019 je bilo v okviru rednega letnega nadzornega programa odvzetih 223 vzorcev živil, ki so bila analizirana na ostanke glifosata. Od tega je bila vsebnost glifosata pri 220 vzorcih pod mejo določanja analitske metode. V treh vzorcih pa je bil glifosat zaznan, šlo je za dva vzorca pšenične moke v letu 2018 in vzorec vina v letu 2019. Opravljena je bila ocena tveganja, ki je pokazala, da so vsa tri živila varna.
