Globalno segrevanje je na strani Rusov
Prevoz blaga iz Evrope na Kitajsko je po severni poti približno 40 odstotkov krajši kakor skozi Sueški kanal.
Odpri galerijo
V Kremlju so severno morsko pot označili za rusko nacionalno transportno arterijo. Foto Shutterstock
Zaradi globalnega segrevanja je severna kapa sveta čedalje bolj ekonomsko in transportno zanimiva, v bližajočih se geopolitičnih prerekanjih pa se bo tradicionalnim hladnovojnim nasprotnicam pridružila tudi »arktična« Kitajska.
Današnji ministrski vrh v laponski prestolnici Rovaniemi si sam po sebi ne bi zaslužil svetovne pozornosti, saj z njim Finska zgolj končuje dveletno predsedovanje Arktičnemu svetu, v katerem so poleg gostiteljice še Danska, Islandija, Kanada, Norveška, Rusija, Švedska in ZDA. Novinarji so bolj prežali na to, kaj bosta zlasti o Venezueli, pa morda tudi Ukrajini, povedala ameriški zunanji minister Mike Pompeo in njegov ruski kolega Sergej Lavrov, ki sta si še pred pogovorom ob robu dogodka na daljavo izmenjala precej ostrih in nasprotujočih si stališč. A včasih večinoma proceduralna srečanja predstavnikov držav, ki si »delijo« nekdaj skoraj neobljudeno in nedostopno divjino na vrhu sveta, so zanimiva že zato, ker je zaradi globalnega segrevanja Arktika dostopnejša in zanimivejša.
Že »statistični« podatki, ki jih je izmerila ameriška agencija Nasa, povedo dovolj o vzrokih za to, da je svetovna pozornost usmerjena na območje, katerega plovne poti in naravna bogastva je tisočletja varoval ledeni neprebojni jopič. Od leta 1979 se je količina arktičnega ledu vsako desetletje v povprečju zmanjšala za 12,8 odstotka, lani septembra ga je bilo že okoli 42 odstotkov manj kot v istem času leta 1980. Tak razvoj dogodkov bo kmalu »očistil« morsko pot po Severnem ledenem morju, po katerem so nekoč lahko ladje plule le dva do tri poletne mesece, lani pa so »severno morsko pot« opravile ladje iz 20 držav, ki so prepeljale približno 20 milijonov ton tovora, dvakrat več kot leto prej.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred kratkim napovedal, da se bo ta promet do leta 2024 štirikratno povečal. Izračun je preprost za vse: vsaj v poletnem času je po severni morski poti prevoz blaga iz Evrope v Kitajsko približno 40 odstotkov krajši kakor skozi Sueški kanal, kar ne pomeni le prihranka časa in goriva, ampak lahko tudi za več kot polovico zmanjša izpuste ogljikovega dioksida.
Ti so doslej na arktičnih koncih prinesli več »koristi« Rusom kakor zahodnjakom. »Prihodnost severne morske poti je nadvse optimistična,« je bil pred kratkim naslov članka v enem od ruskih časopisov, v katerem so povzeli pravkar objavljeno raziskavo vodilnih ruskih strokovnjakov. Na kratko in preprosto povedano so ti dokazali, da se ruski del Arktike precej hitreje segreva od dela, ki leži ob obalah ZDA in Kanade. Tu se led tali le poleti, saj pozimi ciklonski vetrovi prinašajo leden zrak z Grenlandije, medtem ko anticiklon ob arktični obali Rusije tudi v zimskem času z vlažnimi vetrovi ogreva okolico.
V času prve hladne vojne je Rusija veliko vlagala v daljni sever, zlom Sovjetske zveze je prinesel konec tudi tem projektom, a z začetkom druge hladne vojne so se stvari spremenile, saj so začeli pospešeno vojaško posodabljati regijo, pred tremi leti so sprejeli tudi načrt razvoja plovbe po Severnem ledenem morju. »Severna morska pot je naša nacionalna transportna arterija,« je pred kratkim izjavil Lavrov. Zahodne »partnerice« je spomnil, da za promet po vodi velja tako kot na kopnem, da pravila vožnje določa država, po kateri ta poteka.
V soodločanje o pravilih se lahko vključi še ena »partnerica«, ki je doslej tudi pokazala največ zanimanja za vlaganje v regijo, zlasti njen zemeljski plin, zadnjih nekaj let pa je tako kot Indija, Italija, Japonska, Južna Koreja in Singapur tudi stalna opazovalka v Arktičnem svetu. »Veliko pozornosti posvečamo severni morski poti in razmišljamo, da bi jo povezali s kitajsko morsko svilno potjo,« je pred kratkim izjavil Putin, ko je pojasnil, da Rusija ne bo prepustila Arktike žalostni usodi tako, kakor je to nekoč Ukrajina naredila Krimu.
Današnji ministrski vrh v laponski prestolnici Rovaniemi si sam po sebi ne bi zaslužil svetovne pozornosti, saj z njim Finska zgolj končuje dveletno predsedovanje Arktičnemu svetu, v katerem so poleg gostiteljice še Danska, Islandija, Kanada, Norveška, Rusija, Švedska in ZDA. Novinarji so bolj prežali na to, kaj bosta zlasti o Venezueli, pa morda tudi Ukrajini, povedala ameriški zunanji minister Mike Pompeo in njegov ruski kolega Sergej Lavrov, ki sta si še pred pogovorom ob robu dogodka na daljavo izmenjala precej ostrih in nasprotujočih si stališč. A včasih večinoma proceduralna srečanja predstavnikov držav, ki si »delijo« nekdaj skoraj neobljudeno in nedostopno divjino na vrhu sveta, so zanimiva že zato, ker je zaradi globalnega segrevanja Arktika dostopnejša in zanimivejša.
Preprost izračun
Že »statistični« podatki, ki jih je izmerila ameriška agencija Nasa, povedo dovolj o vzrokih za to, da je svetovna pozornost usmerjena na območje, katerega plovne poti in naravna bogastva je tisočletja varoval ledeni neprebojni jopič. Od leta 1979 se je količina arktičnega ledu vsako desetletje v povprečju zmanjšala za 12,8 odstotka, lani septembra ga je bilo že okoli 42 odstotkov manj kot v istem času leta 1980. Tak razvoj dogodkov bo kmalu »očistil« morsko pot po Severnem ledenem morju, po katerem so nekoč lahko ladje plule le dva do tri poletne mesece, lani pa so »severno morsko pot« opravile ladje iz 20 držav, ki so prepeljale približno 20 milijonov ton tovora, dvakrat več kot leto prej.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo in ruski zunanji minister Sergej Lavrov med srečanjem v Rovaniemiju. FOTO: AFP
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred kratkim napovedal, da se bo ta promet do leta 2024 štirikratno povečal. Izračun je preprost za vse: vsaj v poletnem času je po severni morski poti prevoz blaga iz Evrope v Kitajsko približno 40 odstotkov krajši kakor skozi Sueški kanal, kar ne pomeni le prihranka časa in goriva, ampak lahko tudi za več kot polovico zmanjša izpuste ogljikovega dioksida.
Optimistična prihodnost
Ti so doslej na arktičnih koncih prinesli več »koristi« Rusom kakor zahodnjakom. »Prihodnost severne morske poti je nadvse optimistična,« je bil pred kratkim naslov članka v enem od ruskih časopisov, v katerem so povzeli pravkar objavljeno raziskavo vodilnih ruskih strokovnjakov. Na kratko in preprosto povedano so ti dokazali, da se ruski del Arktike precej hitreje segreva od dela, ki leži ob obalah ZDA in Kanade. Tu se led tali le poleti, saj pozimi ciklonski vetrovi prinašajo leden zrak z Grenlandije, medtem ko anticiklon ob arktični obali Rusije tudi v zimskem času z vlažnimi vetrovi ogreva okolico.
delo
V času prve hladne vojne je Rusija veliko vlagala v daljni sever, zlom Sovjetske zveze je prinesel konec tudi tem projektom, a z začetkom druge hladne vojne so se stvari spremenile, saj so začeli pospešeno vojaško posodabljati regijo, pred tremi leti so sprejeli tudi načrt razvoja plovbe po Severnem ledenem morju. »Severna morska pot je naša nacionalna transportna arterija,« je pred kratkim izjavil Lavrov. Zahodne »partnerice« je spomnil, da za promet po vodi velja tako kot na kopnem, da pravila vožnje določa država, po kateri ta poteka.
Kitajski faktor
V soodločanje o pravilih se lahko vključi še ena »partnerica«, ki je doslej tudi pokazala največ zanimanja za vlaganje v regijo, zlasti njen zemeljski plin, zadnjih nekaj let pa je tako kot Indija, Italija, Japonska, Južna Koreja in Singapur tudi stalna opazovalka v Arktičnem svetu. »Veliko pozornosti posvečamo severni morski poti in razmišljamo, da bi jo povezali s kitajsko morsko svilno potjo,« je pred kratkim izjavil Putin, ko je pojasnil, da Rusija ne bo prepustila Arktike žalostni usodi tako, kakor je to nekoč Ukrajina naredila Krimu.
