Gneča na meji odnesla domovinsko ministrico
Ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen je nova žrtev Trumpove jeze zaradi vala prosilcev za azil na južni meji.
Odpri galerijo
Donad Trump je menda že dolgo nezadovoljen z delom ministrice za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen (na fotografiji skupaj s trgovinsikm pogajalcem ZDA Robertom Lighthizerjem). FOTO: Reuters
New York – Vest o odstopu ministrice Kirstjen Nielsen, ki je vodila obsežno ministrstvo za domovinsko varnost, je prišla prek družbenega omrežja twitter, ko se ji je Donald Trump v dveh sporočilih zahvalil za sodelovanje. Odločitev je še toliko bolj nenavadna, ker ministrica ni imela namestnika, tako da bo vajeti začasno prevzel komisar za carino in zaščito meje Kevin McAleenan.
Ministrica je menda na nedeljski sestanek s predsednikom odšla z namenom, da bosta v razumnem pogovoru začrtala pot za rešitev razmer na južni meji, kamor se zgrinjajo prosilci za azil, večinoma iz treh srednjeameriških držav, Salvadorja, Hondurasa in Gvatemale. Toda v Beli hiši se je soočila s Trumpom, ki si želi tršo politiko priseljevanja, zato je morala sporočiti, da je prišel »pravi čas, da stopim na stran«, kljub »napredku pri preoblikovanju ministrstva za novo obdobje«.
To je tako že druga vladna menjava na področju priseljevanja v zadnjih treh dneh, pred tem je Bela hiša na hitro prekinila postopek za imenovanje Ronalda Vitiella za vodjo agencije za priseljevanje in carinske izvršbe (ICE), ker si želi ostrejše ukrepe pri politiki priseljevanja.
Odhod Nielsenove sam po sebi ni veliko presenečenje, saj je predsednik že lani jeseni bentil svojim pomočnikom, da bi jo rad odpustil, ko je karavana prosilcev za azil dosegla mehiško ameriško mejo pri San Diegu. Njen položaj se je nekoliko izboljšal, ko so obmejni organi s solzivcem razgnali množico, ki se je hotela čez ovire prebiti v ZDA, saj je to izpolnilo Trumpove želje po odločnih ukrepih.
Na roke ji je šel tudi njen dogovor z mehiško vlado, da bo del prosilcev za azil v ZDA na rešitev prošnje čakal v Mehiki. Ministrica je prejšnji teden ukazala hitro širitev tega programa, potem ko je predsednik razglasil, da prosilci za azil »sleparijo ZDA« in izrabljajo zakonodajo o podeljevanju azila za vstopanje v državo.
Pri tem je izrazila dvom o njegovih pobudah, češ da so v nasprotju z zakonodajo, kar je le še okrepilo jezo predsednika, nejevoljnega zaradi hitrega naraščanja števila prosilcev za azil. Poleg tega se ni strinjala z njegovo odločitvijo, da prekine imenovanje Vitiella. Proti njej je bil tudi svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, ki je menda Trumpu ves čas prišepetaval, da Nielsenova ni primerna za vodenje ministrstva.
Dolgo časa je bila tudi tarča demokratov, še posebej ko je z nekdanjim ministrom za pravosodje Jeffom Sessionsom sprejela sporno politiko, da bo država vložila obtožnice proti vsem odraslim, ki so brez ustreznih dokumentov prestopili mejo, zaradi česar so jih začeli ločevati od otrok, ki so jih pripeljali s seboj, kar je sprožilo mednarodno ogorčenje. »Ko tudi najbolj radikalni glasovi v vladi niso dovolj radikalni za Trumpa, potem je jasno, da je povsem izgubil stik z željami Američanov,« je včeraj zapisal vodja demokratskih senatorjev Chuck Schumer.
Ministrica je menda na nedeljski sestanek s predsednikom odšla z namenom, da bosta v razumnem pogovoru začrtala pot za rešitev razmer na južni meji, kamor se zgrinjajo prosilci za azil, večinoma iz treh srednjeameriških držav, Salvadorja, Hondurasa in Gvatemale. Toda v Beli hiši se je soočila s Trumpom, ki si želi tršo politiko priseljevanja, zato je morala sporočiti, da je prišel »pravi čas, da stopim na stran«, kljub »napredku pri preoblikovanju ministrstva za novo obdobje«.
To je tako že druga vladna menjava na področju priseljevanja v zadnjih treh dneh, pred tem je Bela hiša na hitro prekinila postopek za imenovanje Ronalda Vitiella za vodjo agencije za priseljevanje in carinske izvršbe (ICE), ker si želi ostrejše ukrepe pri politiki priseljevanja.
Donald Trump si želi tršo politiko priseljevanja. FOTO: Alex Wong/AFP
Kuhanje jeze
Odhod Nielsenove sam po sebi ni veliko presenečenje, saj je predsednik že lani jeseni bentil svojim pomočnikom, da bi jo rad odpustil, ko je karavana prosilcev za azil dosegla mehiško ameriško mejo pri San Diegu. Njen položaj se je nekoliko izboljšal, ko so obmejni organi s solzivcem razgnali množico, ki se je hotela čez ovire prebiti v ZDA, saj je to izpolnilo Trumpove želje po odločnih ukrepih.
Na roke ji je šel tudi njen dogovor z mehiško vlado, da bo del prosilcev za azil v ZDA na rešitev prošnje čakal v Mehiki. Ministrica je prejšnji teden ukazala hitro širitev tega programa, potem ko je predsednik razglasil, da prosilci za azil »sleparijo ZDA« in izrabljajo zakonodajo o podeljevanju azila za vstopanje v državo.
Pri tem je izrazila dvom o njegovih pobudah, češ da so v nasprotju z zakonodajo, kar je le še okrepilo jezo predsednika, nejevoljnega zaradi hitrega naraščanja števila prosilcev za azil. Poleg tega se ni strinjala z njegovo odločitvijo, da prekine imenovanje Vitiella. Proti njej je bil tudi svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, ki je menda Trumpu ves čas prišepetaval, da Nielsenova ni primerna za vodenje ministrstva.
Dolgo časa je bila tudi tarča demokratov, še posebej ko je z nekdanjim ministrom za pravosodje Jeffom Sessionsom sprejela sporno politiko, da bo država vložila obtožnice proti vsem odraslim, ki so brez ustreznih dokumentov prestopili mejo, zaradi česar so jih začeli ločevati od otrok, ki so jih pripeljali s seboj, kar je sprožilo mednarodno ogorčenje. »Ko tudi najbolj radikalni glasovi v vladi niso dovolj radikalni za Trumpa, potem je jasno, da je povsem izgubil stik z željami Američanov,« je včeraj zapisal vodja demokratskih senatorjev Chuck Schumer.
