Gorici sta lahko uspešni le kot celota
Sodelovanje med mestoma na slovensko-italijanski meji je velikokrat ostalo samo na ravni besed, toda to ne pomeni, da v prihodnosti ne more biti drugače.
Odpri galerijo
Padec meje med Slovenijo in Italijo se je pred desetletjem najbolj poznal ravno v stari oziroma Novi Gorici. FOTO: Jure Eržen
Nova Gorica in Gorica sta od leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, oziroma od leta 2007, ko je postala del schengenskega območja, laboratorij evropskega čezmejnega povezovanja. Meja med Italijo in Slovenija je padla, toda koliko je to pripomoglo k večji povezanosti širšega prostora?
Tako kot je meja pred 71 leti privedla do ustanovitve Nove Gorice, utegne čezmejno sodelovanje v prihodnosti določati razvoj obeh mest, toda le v primeru, če bodo postopno premagane tudi meje v glavah, ki so v primerjavi s fizičnimi precej bolj trdožive. V zadnjih štirinajstih letih so bili narejeni majhni, za številne premajhni koraki v to smer. Sodelovanje je velikokrat ostalo samo na ravni besed, toda to ne pomeni, da v prihodnosti ne more biti drugače.
Naloga zahteva kolektivno prizadevanje ljudi z obeh strani meje, predvsem pa pripravljenost lokalne politike, da nadaljuje odkrivanje točk skupnega interesa in se pri tem na vsak način poskuša vzdržati ponavljanja slabih vzorcev iz preteklosti oziroma imitiranja neprimernih zgledov sedanjosti. Direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenija Kaja Širok poudarja, da živimo v času, ko se nacionalne politike vse bolj zrcalijo v lokalnih, to pa bi za ljudi ob meji v prihodnosti lahko pomenilo resno težavo.
Kljub odsotnosti skupne vizije razvoja obe mesti danes, tako kot nekoč, še vedno potrebujeta druga drugo. Nova Gorica s 13.000 in Gorica z nekaj več kot 30.000 prebivalci sta po svoji velikosti morda res nepomembna igralca. Medtem ko deseto največje slovensko mesto nima opazne vloge v slovenskem gospodarstvu, je Gorica v konkurenci s Trstom, Vidmom in drugimi urbanimi središči v Furlaniji - Julijski krajini obsojena na skorajšnjo pozabo. Toda to nikakor ne zmanjšuje pomembnosti obeh mest v širšem, evropskem okviru.
Tako kot je meja pred 71 leti privedla do ustanovitve Nove Gorice, utegne čezmejno sodelovanje v prihodnosti določati razvoj obeh mest, toda le v primeru, če bodo postopno premagane tudi meje v glavah, ki so v primerjavi s fizičnimi precej bolj trdožive. V zadnjih štirinajstih letih so bili narejeni majhni, za številne premajhni koraki v to smer. Sodelovanje je velikokrat ostalo samo na ravni besed, toda to ne pomeni, da v prihodnosti ne more biti drugače.
Kolektivno prizadevanje
Naloga zahteva kolektivno prizadevanje ljudi z obeh strani meje, predvsem pa pripravljenost lokalne politike, da nadaljuje odkrivanje točk skupnega interesa in se pri tem na vsak način poskuša vzdržati ponavljanja slabih vzorcev iz preteklosti oziroma imitiranja neprimernih zgledov sedanjosti. Direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenija Kaja Širok poudarja, da živimo v času, ko se nacionalne politike vse bolj zrcalijo v lokalnih, to pa bi za ljudi ob meji v prihodnosti lahko pomenilo resno težavo.
Kljub odsotnosti skupne vizije razvoja obe mesti danes, tako kot nekoč, še vedno potrebujeta druga drugo. Nova Gorica s 13.000 in Gorica z nekaj več kot 30.000 prebivalci sta po svoji velikosti morda res nepomembna igralca. Medtem ko deseto največje slovensko mesto nima opazne vloge v slovenskem gospodarstvu, je Gorica v konkurenci s Trstom, Vidmom in drugimi urbanimi središči v Furlaniji - Julijski krajini obsojena na skorajšnjo pozabo. Toda to nikakor ne zmanjšuje pomembnosti obeh mest v širšem, evropskem okviru.
