Gotovina kot simbol svobode ali kriminala?
Pomoč v kriznih časih ali veselje za utajevalce davkov in kriminalce?
Odpri galerijo
Švicarska centralna banka je predstavila nov bankovec za 1000 frankov. Foto: Reuters
Po petdesetakih, dvajsetakih, desetakih in petstotakih švicarska centralna banka predstavlja nov bankovec za 1000 frankov. Letos pričakujejo še nov bankovec za 100 frankov, a prevladujoče vijoličast tisočak vzbuja največ pozornosti zagovornikov gotovine kot znamenja osebne svobode in tistih, ki v njej vidijo raj za kriminalce.
Evropska centralna banka umika bankovec za 500 evrov, Švicarji pa so pravkar v polepšani obliki predstavili svoj tisočak. S tem kažejo sredinec svetu, domači komentatorji pa opozarjajo, da nobena od zahodnih držav s trdno valuto nima bankovca tolikšne vrednosti. Ti so namreč za vsakodnevno plačevanje nepraktični, saj z njimi največkrat ni mogoče poravnati računa za taksi ali sendvič, ker pustijo za seboj veliko manj sledi od elektronskega denarja, pa jih z veseljem uporabljajo davčni utajevalci in kriminalci.
Deset milijonov dolarjev v največjih švicarskih bankovcih bi z lahkoto spravili v manjši kovček ali celo v nahrbtnik, so izmerili v britanskem Economistu, z bankovci po 100 dolarjev pa bi potrebovali več kot sedem kovčkov. Medtem ko se je nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers zavzemal celo za odpravo teh, švicarska centralna banka odločno zavrača umik svojega tisočaka. Veliko državljanov se tega veseli tudi zaradi negativnih obrestnih mer, ki hranjenju denarja na bančnem računu prinašajo stroške, visoko vredne bankovce pa je lahko hraniti v domačem ali bančnem sefu.
Veliko Švicarjev je prepričanih, da gre pri gotovini za vprašanje osebne svobode, in ne poslušajo zagovornikov elektronskega denarja, da bodo čakalne vrste krajše, plačevanje vseh vrst uslug pa olajšano. Podobno je v nemških trgovinah, kjer tako poteka manj kot polovica plačil, več kot polovica Nemcev pa si ne more niti predstavljati ukinitve gotovine. Veseli so, da lahko z denarjem v žepu delajo, kar hočejo.
Morda gre za pregovorno varčnost, saj elektronski denar velikokrat trošimo z manj pomisleki, a Švicarji in Nemci cenijo tudi anonimnost plačevanja z gotovino. Evropa ni Kitajska, kjer je sledenje finančni preteklosti eden od instrumentov srh vzbujajočega družbenega nadzora, vendar elektronsko plačevanje povsod prinaša večje posege v zasebnost varčevalcev in plačnikov. Tudi zato Švicarji v denarnicah še vedno nosijo v povprečju po 133 frankov (118 evrov), tesno za njimi so Nemci s povprečnimi 103 evri. Z njimi poravnajo štiri od petih nakupov in so zadovoljni, ker nihče ne pridobiva podatkov o njihovih nakupovalnih in drugih navadah, zločinci jim morajo, če hočejo kaj od njih, dobesedno seči v žep. Med zadnjo finančno krizo so presunjeni opazovali obupane Grke in Ciprčane pred zaprtimi bančnimi okenci ali praznimi bankomati.
Ker elektronsko ne plačujejo le Kitajci, ampak tudi Švedi in številni drugi, celo Nemci menijo, da bo v prihodnosti tega čedalje več. A se jim ta prihodnost zdi še oddaljena, saj imajo po podatkih Bundesbanke v obtoku kar petino evrske gotovine. Dlje od drugih se oklepajo tudi bankovcev za 500 evrov, toda 26. aprila bo tega konec tudi zanje.
Evropska centralna banka umika bankovec za 500 evrov, Švicarji pa so pravkar v polepšani obliki predstavili svoj tisočak. S tem kažejo sredinec svetu, domači komentatorji pa opozarjajo, da nobena od zahodnih držav s trdno valuto nima bankovca tolikšne vrednosti. Ti so namreč za vsakodnevno plačevanje nepraktični, saj z njimi največkrat ni mogoče poravnati računa za taksi ali sendvič, ker pustijo za seboj veliko manj sledi od elektronskega denarja, pa jih z veseljem uporabljajo davčni utajevalci in kriminalci.
Deset milijonov dolarjev v največjih švicarskih bankovcih bi z lahkoto spravili v manjši kovček ali celo v nahrbtnik, so izmerili v britanskem Economistu, z bankovci po 100 dolarjev pa bi potrebovali več kot sedem kovčkov. Medtem ko se je nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers zavzemal celo za odpravo teh, švicarska centralna banka odločno zavrača umik svojega tisočaka. Veliko državljanov se tega veseli tudi zaradi negativnih obrestnih mer, ki hranjenju denarja na bančnem računu prinašajo stroške, visoko vredne bankovce pa je lahko hraniti v domačem ali bančnem sefu.
d
Vprašanje osebne svobode
Veliko Švicarjev je prepričanih, da gre pri gotovini za vprašanje osebne svobode, in ne poslušajo zagovornikov elektronskega denarja, da bodo čakalne vrste krajše, plačevanje vseh vrst uslug pa olajšano. Podobno je v nemških trgovinah, kjer tako poteka manj kot polovica plačil, več kot polovica Nemcev pa si ne more niti predstavljati ukinitve gotovine. Veseli so, da lahko z denarjem v žepu delajo, kar hočejo.
Morda gre za pregovorno varčnost, saj elektronski denar velikokrat trošimo z manj pomisleki, a Švicarji in Nemci cenijo tudi anonimnost plačevanja z gotovino. Evropa ni Kitajska, kjer je sledenje finančni preteklosti eden od instrumentov srh vzbujajočega družbenega nadzora, vendar elektronsko plačevanje povsod prinaša večje posege v zasebnost varčevalcev in plačnikov. Tudi zato Švicarji v denarnicah še vedno nosijo v povprečju po 133 frankov (118 evrov), tesno za njimi so Nemci s povprečnimi 103 evri. Z njimi poravnajo štiri od petih nakupov in so zadovoljni, ker nihče ne pridobiva podatkov o njihovih nakupovalnih in drugih navadah, zločinci jim morajo, če hočejo kaj od njih, dobesedno seči v žep. Med zadnjo finančno krizo so presunjeni opazovali obupane Grke in Ciprčane pred zaprtimi bančnimi okenci ali praznimi bankomati.
Ker elektronsko ne plačujejo le Kitajci, ampak tudi Švedi in številni drugi, celo Nemci menijo, da bo v prihodnosti tega čedalje več. A se jim ta prihodnost zdi še oddaljena, saj imajo po podatkih Bundesbanke v obtoku kar petino evrske gotovine. Dlje od drugih se oklepajo tudi bankovcev za 500 evrov, toda 26. aprila bo tega konec tudi zanje.
