Grčija postavila trojko pred vrata

Atene − Grški finančni minister Janis Varufakis je po srečanju z vodjem evrske skupine Jeroenom Dijsselbloemom sporočil, da nova grška vlada ne bo več sodelovala s trojko (predstavniki ECB, evropske komisije, IMF), ki je v Atenah nadzirala izvajanje varčevalno-reformnega programa. Sicer pa so po besedah Varufakisa pripravljeni na pogajanja z voditelji organizacij, vključenih v trojko.

Tudi za nadaljnje podaljšanje programa (po dvomesečnem podaljšanju se izteče februarja) ne nameravajo zaprositi. To v praksi pomeni, da Grčija od 1. marca ne bi več dobivala finančne pomoči evropskih partnerjev. Atene si sicer prizadevajo za nov sporazum z upniki. Evrske države po drugi strani od premiera Aleksisa Ciprasa zahtevajo spoštovanje sprejetih zavez o reformah in urejanju proračuna.

Varufakis je odločitev novih grških oblasti utemeljil z odločitvijo grških volivcev, ki so zavrnili prejšnjo politiko in tudi nova vlada je ne sprejema. S partnerji iz evropske komisije, ECB in IMF da so že začeli pogovore. A s tristranskim odborom, ki je pripravljal politiko, kakršna je bila zavrnjena na volitvah, ne bodo sodelovali. Napovedal je sicer, da bo grška vlada pripravljena na nov sporazum z upniki, nadaljevala pa bi tudi reforme in urejanje proračuna. A nadaljevanje rešilnega programa da bi bilo v nasprotju z interesi volivcev.

Po besedah Dijsselbloema je EU pripravljena finančno pomagat Grčiji samo, če so bodo Atene držale sprejetih zavez. O tem, ali bi potrebovali evropsko konferenco o odpisu dolgov, je povedal, da za takšne namene že imamo eno konferenco − evrsko skupino. Grčijo je opozoril, da z enostranskimi dejanji ne bo napredka.

V evrski skupini so že pred dnevi opozorili, da bi se finančni položaj Grčije brez sporazuma z upniki utegnil dramatično zaostriti že marca. Prihajajo tudi poročila o množičnem prelivanju denarja z računov v Grčiji.

Kaj bodo naredile evrske države?

V primeru poloma vseh pogajanj se Grčija ne bi mogla ogniti bankrotu, izstop iz evra bi postal bolj realističen scenarij. Kaj bodo naredili evrske države? Po pisanju nove številke nemškega Spiegla je nemška kanclerka Angela Merkel pripravljena ponuditi Grčiji še en rešilni program evropskega kriznega sklada ESM v višini 20 milijard evrov. Pogoj bi bil − Ciprasovo sprejetje reformno-varčevalnih zavez in nadzor osovražene trojke. Da bo Grčija dobila še en rešilni program, se je v zadnjih letih že veliko ugibalo. Prva dva programa, sprejeta leta 2010 in 2012, sta bila skupaj vredno 240 milijard evrov. Poleg tega so banke in drugi zasebni upniki Grčiji odpisali za okoli sto milijard evrov terjatev.