Grčija še naprej o nemških reparacijah

V Nemčiji verjamejo, da so tako kot s številnimi drugimi državami tudi z Grčijo vprašanje vojnih odškodnin uredili v obdobju po drugi svetovni vojni
Objavljeno
11. januar 2019 21.00
Posodobljeno
11. januar 2019 21.00
Kanclerka Angela Merkel se je v Atenah soočila tudi z grškimi očitki na račun nemške okupacije med drugo svetovno vojno. FOTO: AFP
Berlin - Nemčija se zaveda zgodovinske odgovornosti za trpljenje, ki ga je med drugo svetovno vojno tudi v Grčiji povzročil nacistični režim, je v Atenah povedala kanclerka Angela Merkel. Berlin zavrača zahteve po reparacijah, ki so jih omenjali nekateri grški voditelji.

Za nemško prvakinjo, ki so jo med prejšnjimi obiski demonstranti zmerjali z nacistko, je dobrodošlo sedanje grško izvijanje iz krize kljub osovraženemu »nemškemu receptu« – ali celo prav zaradi tega, kot verjamejo številni nemški konservativci. V dedinji Hitlerjevega rajha verjamejo, da so tako kot s številnimi drugimi državami tudi z Grčijo vprašanje vojnih odškodnin uredili v obdobju po drugi svetovni vojni. V Atenah so, nasprotno, prepričani, da imajo pravico do novih. Posebna parlamentarna komisija je škodo in trpljenje med okupacijo ocenila na več kot 370 milijard evrov in predsednik Prokopis Pavlopulos je v pogovorih s kanclerko ocenil, da lahko zahtevajo reševanje tega vprašanja na »kompetentnem sodnem forumu na podlagi mednarodnih in evropskih vrednot«.


Stroga ljubezen


Te izjave lahko zasenčijo zadovoljstvo ob gospodarskem in drugem napredku Grčije tudi in predvsem z nemško pomočjo. Čeprav so si številni Grki po izbruhu krize želeli, da bi jim Nemčija skupaj z drugimi evrskimi državami odpustila dolgove, so v Berlinu vztrajali pri strogi ljubezni do države, ki je dolgo prikrivala resnično zapravljanje. Sprejeli so nehvaležno dolžnost največjega dolžnika in so veseli, da Grčija zdaj zaznava gospodarsko rast in primarni proračunski presežek. Brezposelnost je še vedno visoka, a se znižuje, predvsem pa se lahko spet zadolžujejo na običajnih finančnih trgih.

Nemčija je reševala Grčijo tudi med begunsko krizo, saj je s sprejetjem več kot milijona migrantov razbremenila države balkanske begunske poti. V reševanje je potegnila celo Turčijo, s katero je Grčija še vedno v napetih odnosih. Če ne bo vprašanje reparacij znova zapletlo odnosov, bi lahko spodbudila tudi reševanje nekaterih drugih perečih vprašanj Zahodnega Balkana. Kanclerka se je v Atenah zavzela za dogovor o imenu »Republika Severna Makedonija« in s tem povezano približevanje te države evropskim in čezatlantskim integracijam. Pri tem ima v sedanjem ministrskem predsedniku Aleksisu Ciprasu celo tesnejšega zaveznika od njegovega morebitnega konservativnega naslednika Kiriakosa Micotakisa.
Povezane vsebine